Haaško sodišče zavrnilo Mladićevo zahtevo po izločitvi genocida iz obtožnice

Haaško sodišče je zavrnilo zahtevo nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića, da mu ne sodi zaradi genocida. Sodišče je odločilo, da se sojenje nadaljuje z vsemi točkami obtožnice. Sodišče je ugotovilo, da obstajajo dokazi o genocidu v BiH, kot tudi, da je obstajala kriminalna združba, ki je iz delov države odstranjevala nesrbsko prebivalstvo. Sodišče je tudi dejalo, da obstajajo dokazi o genocidu v Srebrenici.

Mladić je obtožen za genocid in številna druga kazniva dejanja med vojno v BiH v letih od 1992 do 1995. Prvo obtožnico proti njemu je tožilstvo vložilo že leta 1995, po tem, ko je bil na begu skoraj 16 let, pa je bil 16. maja 2011 prijet v Srbiji. Sojenje se je začelo maja leta 2012, tožilstvo pa je predstavitev dokazov končalo februarja letos.

Zakonodaja namreč obtožencem omogoča, da po tem, ko tožilstvo predstavi dokaze, obramba lahko zahteva izločitev določenih delov iz obtožnice, za katere meni, da niso bili zadostno podkrepljeni z dokazi.

Mladićeva obramba je tako zahtevala, da se iz obtožnice črtajo 1., 3., 5. in 6. točka, ki se nanašajo na genocid in več drugih posameznih zločinov. A Haaško sodišče je to zavrnilo.

Tožilstvo Mladića poleg genocida v Srebrenici bremeni tudi genocida v šestih bosanskih občinah: Ključu, Prijedoru, Sanskem Mostu, Vlasenici, Bratuncu, Zvorniku in Foči.