Gurrio okrcal opozicijo zaradi vpisa zlatega pravila v ustavo

Generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria, ki se udeležuje Strateškega foruma Bled, je v pogovoru s predstavniki medijev dejal, da zdaj ni čas za vprašanje, ali Slovenija potrebuje mednarodno finančno pomoč. "Vsi se zavedajo, kaj je treba storiti, vsi so pripravljeni to storiti," je povedal.

Gurria zato predlaga, da si vzamemo nekaj časa in izvedemo nujne ukrepe. Med njimi je izpostavil znižanje primanjkljaja, pokojninsko reformo, reformo trga dela, sanacijo bančnega sistema, ureditev vprašanja upravljanja državnega premoženja, nekaj pa je tudi vprašanj, ki niso neposredno povezana z ekonomsko politiko, npr. vprašanje referenduma, a otežujejo sprejemanje ukrepov.

Gurria je ob tem opozoril, da bo morala Slovenija v vsakem primeru – tudi če bo na koncu vendarle zaprosila za pomoč – izvesti potrebne reforme. "To mora biti jasno," je dejal. "Časa pa v tem primeru ne boste določali sami. Določal vam ga bo nekdo drug. Pogoje vam bodo postavili zunanji partnerji," je opozoril. Ker je Slovenija ukrepe pripravljena izvesti, bi po mnenju Gurrie moral obstajati način za dosego potrebne ravni političnega soglasja za njihovo uresničitev. Če nam ne bo uspelo, na koncu ostaja možnost pomoči.

Gurria je prepričan, da bi morala Evropa bolj izkoristiti institucije, ki jih je vzpostavila, tudi Evropsko centralno banko (ECB), ki lahko pritisne na trge. Pri tem je izpostavil primer Španije in Italije, ki sta opravili domačo nalogo in sprejeli nujne ukrepe, a ju trgi ne podprejo in ju dejansko kaznujejo. Kot kaže, ni dovolj, da države storijo prave stvari – potrebujejo nadaljnjo podporo, tudi ECB, je dejal Gurria.

OECD državam ne določa, kaj morajo storiti

Gurria je pojasnil, da OECD državam ne določa, kaj morajo storiti. Državam v dialogu poskuša predstaviti najboljše prakse in možnosti, države pa sprejmejo odločitve, saj je to njihova suverena pravica. "Mi vam ne dajemo denarja," je ponazoril Gurria. Tako je bilo tudi v nedavnem primeru predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu, je povedal Gurria in dodal, da je OECD konec avgusta dobil drugi osnutek predloga zakona.

Gurrio okrcal opozicijo

Z Gurrio se je sestal tudi finančni minister Janez Šušteršič in mu predstavil načrte vlade v letošnji jeseni. Pri tem je napovedal, da bo Slovenija do konca leta na ameriškem trgu izdala dolarske obveznice v višini milijarde in pol dolarjev.

Kot je po srečanju povedal Šušteršič, sta govorila o načrtih, po katerih bi v Sloveniji septembra sprejeli zakona o državnem premoženjskem holdingu in o konsolidaciji bančnega sistema ter predlog proračuna za prihodnji dve leti. Govorila sta tudi o ostalih zadevah, ki Slovenijo čakajo v mesecih, ki bodo sledili, od reforme trga dela do pokojninske reforme.

Gurria je pri tem dejal, da so to reforme, ki jih Slovenija mora izvesti. Podprl je tudi vpis zlatega pravila v ustavo. "Zelo zaželeno bi bilo, da to vpišete v samo ustavo, saj bo to nosilo močnejše sporočilo trgom, da slovenska vlada ima namen brzdati javne finance," je dejal.

Hkrati je posredno okrcal nasprotovanja opozicije, saj da gre za vprašanje, ki presega strankarsko politiko in je v najboljšem interesu Slovenije. "So zadeve, kjer dogovor ne škoduje nikomur in ne jemlje glasov nikomur, ampak so dobre za Slovenijo," je dejal in dodal, da z vpisom zlatega pravila Slovenija ne bi storila ničesar, kar niso storili že drugi, kot na primer Nemčija, Italija, Španija, Velika Britanija, Švedska itn.

Podpira pa tako reforme, ki si jih je zadala slovenska vlada, kot tudi ministra, ki si jih je zadal, je dejal in izrazil upanje, da bo parlament ta paket ukrepov sprejel v kar najkrajšem času. "OECD je pripravljen pomagati," je dejal.

"Kot ste slišali, smo dobili potrditev, da so to tiste stvari, ki jih je v Sloveniji treba narediti, da prebrodimo to krizo, ki je še vedno zelo resna, in da lahko upamo na ponoven zagon gospodarstva po očiščenju bančnih bilanc, olajšanju problema kreditnega krča in skozi boljše upravljanje premoženja, tudi skozi privatizacijo in privabljanje tujih investitorjev," se je na besede generalnega sekretarja OECD odzval Šušteršič.

Reforme so pomembne tudi glede dostopa Slovenije do finančnih trgov. Pri tem je Šušteršič napovedal ameriško oz. dolarsko izdajo obveznic "proti koncu leta oz. v jesenskih mesecih" v višini milijarde in pol dolarjev.

"Vse te stvari, ki jih bomo že sprejeli v parlamentu ali pa kot vlada, kot koalicija pripravili in podprli, bodo zelo pomembne," je opozoril minister in napovedal pogovore z morebitnimi kupci in vlagatelji že v oktobru.

Sam je prepričan, da bo izdaja obveznic uspešna in da bo Sloveniji uspelo zbrati načrtovana finančna sredstva. "Če pa se bo kaj zapletlo, bomo poiskali najboljšo alternativo. Imeli bomo tudi rezervne načrte, a sem prepričan, da nam jih ne bomo treba uporabiti," je zagotovil.

Pri tem je Šušteršič še opozoril na "damoklejev meč" referenduma, ki visi nad zastavljenimi reformami, in izrazil upanje, da se bodo pogovori glede spremembe referendumske zakonodaje med strankami nadaljevali in da bo "vsaj tukaj mogoče priti do ustavnega soglasja". "To bi bil zelo močan signal, ki bi omogočil vladi, tej ali kaki naslednji, da lahko sprejema neke trdne zaveze in kakšen program bo izpeljala," je dejal.

Na ta način Slovenija ne bo potrebovala tuje pomoči in bo svoje tekoče potrebe lahko financirala sama, kot je dejal Šušteršič, "z normalnim zadolževanjem na finančnih trgih po sprejemljivih obrestnih merah in da ne bo treba poseči po drugih mehanizmih, ki so pod zelo strogimi pogoji".

Z Gurrio sta govorila tudi o zakonu o državnem premoženjskem holdingu, pri čemer je Šušteršič pojasnil, da so iz OECD dobili več mnenj, priporočil in predlogov, ki so jih večinoma upoštevali. Predlogi gredo v pravo smer, veliko pomislekov več ni, sta zatrdila. "Pričakujemo pa, da bo še pred sprejemom zakona opravljen še en krog pogovorov, tudi glede same strategije upravljanja premoženja," je še pojasnil minister.