Asistent na katedri za obramboslovje FDV Klemen Grošelj

Po besedah asistenta na katedri za obramboslovje na FDV Klemna Grošlja je ozadje plinske vojne "igra med EU in Rusijo". Pravi, da v Evropski uniji zagotovo vedo, v čem je problem, vendar do sedaj niso hoteli ukrepati. Pojasnil je, da so države, ki so prve izgubile dobavo plina, ravno države, kjer želi Rusija graditi južni tok plinovoda. Tako naj bi Rusija v tej vojni pritiskala na države, ki so kandidatke za traso, po kateri bi potekal južni tok, ali pa so kandidatke, da postanejo uporabnice južnega toka. "Tudi Slovenija je v tej igri," je povedal Grošelj, saj bi preko nas potekal južni tok. Tako Rusija pritiska tudi na Slovenijo.

"Ruski plan je verjetno tak, da začnejo države izsiljevati, potem države izgubijo občutek za realnost in podpišejo, kar hočejo," opozarja Grošelj. Države EU naj bi sedaj poskusili prepričati, da je južni tok izredno pomemben za stabilnost dobave s plinom. Zato se mu ne zdi nenavadno, da prihaja v Slovenijo že naslednji teden izvršni predsednik ruskega Gazproma Aleksej Miller, hkrati pa gre predsednik ruske vlade Vladimir Putin prihodnji teden na obisk v Nemčijo.

Praksa Gazproma je, da v državi ustvarja monopole

Zato Grošelj opozarja, da mora biti tudi Slovenija previdna pri podpisovanju sporazumov o gradnji južnega toka. Praksa Gazproma v državi, v katero pripelje glavno cev, je namreč taka, da začne ruski dobavitelj kupovati lokalno distribucijsko mrežo in s tem ustvarja monopol.

Da bi plina zmanjkovalo le zaradi spora, se zdi Grošlju nenavadno, saj sta imeli Rusija in Ukrajina pred enim letom podoben konflikt, vendar plina ni zmanjkalo. Hkrati pa tudi Ukrajini ne bi bilo najbolj prav, da bi se gradil južni tok, saj bi s tem izgubi tržni delež. Grošelj tako meni, da so države južnega toka dejansko primarni cilj plinske krize. "Ukrajinska zgodba pa je samo priročna kolateralna zgodba."

Rusija in Ukrajina sta se vedno dogovorili glede dolgov

Izvršni predsednik Gazproma Aleksej Miller bo po vsej verjetnosti prihodnji teden obiskal Slovenijo. (Foto: Reuters)

Grošelj še pojasnjuje, da je dolg Ukrajine Rusiji zaradi plina že leta isti, vendar sta se državi vedno uspeli dogovoriti s kompenzacijo. Leta 1997 sta dosegli sporazum glede meje, leta 1999 pa je Ukrajina ta dolg odplačala tako, da so jim dali nekaj vojaških letal in približno 500 raket z jedrskimi konicami.

'Konflikt je pokazal, kdo je v Rusiji dejansko šef'

Hkrati pa je konflikt pokazal, kdo je v Rusiji dejansko šef, pravi Grošelj. "Putin je rekel, da je treba odklopiti plin, in tudi on bo odločil, kdaj bo konec te krize," pravi. Grošelj sicer pričakuje, da bo krize kmalu konec in da se bodo zadeve že ta teden normalizirale, saj so Rusi dosegli, kar so hoteli – prestrašiti Evropo in doseči posredovanje EU.

Hkrati pa je ta kriza razkrila, da imamo v Sloveniji slabo energetsko politiko, saj smo skoraj na vseh segmentih odvisni od drugih. Grošelj meni, da je naloga države, da uredi stvari. Zato je potrebna diverzifikacija sistemov, glede katere bi se zgledovali po sosednih državah, na primer Italiji, še dodaja Grošelj.