Borci obsojajo povojne poboje

Predsednik Zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik je po odkritju množičnega grobišča v Barbarinem rovu za 24ur.com pojasnil, da za zločini stojijo enote Jugoslovanske armade. ''Partizanska vojska je bila razpuščena marca 1945 in vključena v Jugoslovansko armado. Delovala je pod poveljstvom vrhovnega poveljnika (Josipa Broza Tita, op. a.) in ne več slovenskega glavnega štaba,'' je povedal. Tako se Zveza borcev kot partizanska vojska distancira od povojnih pobojev, ki so bili v kardinalnem nasprotju z vrednotami narodnoosvobodilne borbe. "Ker so bili izvensodni, nezakoniti in zločinski. In mi ta zločin obsojamo,'' je dodal.

Nosilci tako imenovanih zaslug NOB naj se zaradi molčanja o povojnih pobojih odpovejo svojim bonitetam in privilegijem, pa je dejal podpredsednik NSi Anton Kokalj. Prepričan je, da so vedeli, kaj se je dogajalo po drugi svetovni vojni, ko je prihajalo do pobojev kot v primeru rova Barbara, pa so 60 let molčali. Po Kokaljevih besedah so nekateri o povojnih pobojih molčali 60 let zato, ker so bili za to plačani. "Dejstvo je, da nekateri prejemajo bonitete že 60 let po teh dogodkih na račun davkoplačevalcev," je poudaril. Zato, je nadaljeval, jih pozivajo, naj razmislijo, ali je zaradi dogodkov in odkrivanja resnice o slovenski vojni in povojni zgodovini to še okusno, higiensko in etično.

V NSi so pretreseni ob novih odkritjih prikritih grobišč. "Brez sprenevedanja je treba reči, da tam ležijo nedolžni ljudje, ki so bili pobiti na zverinski način," je zatrdil in dodal, da so tisti, ki so umrli, na osebni ravni že odpustili tistim, ki so to počeli. Po besedah podpredsednika NSi je Slovenija po gostoti pobitih po drugi svetovni vojni in prikritih grobiščih evropski in svetovni rekorder. "Naš namen ni revanšizem ali maščevanje," je poudaril in nadaljeval, da preiskava povojnih pobojev poteka prepočasi. Parlament, pravi Kokalj, bi moral obsoditi način, ki je bil ob koncu druge svetovne vojne uporabljen za prevzem oblasti. "Če ne, potem bi se lahko takšen način prevzema oblasti znova pojavil, ko bi bila priložnost za to," je opozoril.

Kokalj je tudi povedal, da so v NSi napisali pismo vladi, v katerem ugotavljajo, da v novem predlogu zakona o žrtvah vojnega nasilja drugi odstavek prvega člena priznava status žrtev vsem civilnim osebam, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom drugih oboroženih sil. "Vendar pozorno branje uvodne besede tega odstavka razkriva, da razširitev velja samo v primerih, določenih v drugem a členu. To pa so otroci pobitih in pogrešanih vojakov in od doma pregnanih oseb, ni pa navedenih oseb, ki so jih pobili partizani, niti njihovih otrok, žena in drugih sorodnikov," je še pojasnil.

'Grobišče ni peskovnik'

Odvoza trupel iz Barbarinega rova v Hudi Jami pri Laškem še ne bo, je pojasnil direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. Policisti morajo najprej očistiti prvi del hodnika, kjer so čevlji in oblačila žrtev. Čiščenju hodnika bo sledila napeljava elektrike in ustvarjanje pogojev za odvoz trupel, saj grobišče ni peskovnik, pravi.

Za zavarovanje dokazov v zvezi z najdbo prikritega grobišča Barbarin rov v bližini kraja Huda Jama pri Laškem je Okrožno državno tožilstvo v Celju preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju predlagalo, naj Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani odredi določitev strokovnjaka. Ta bo strokovno vodil izkop posmrtnih ostankov in po temeljitem pregledu ugotovil število oseb in druge posebnosti, zlasti spol, starost in drugo, kar bi pripomoglo k ugotavljanju njihove istovetnosti, ter okoliščine nastopa smrti. Strokovnjak bo tudi odgovoren za izkop posmrtnih ostankov, ki naj se ustrezno zavarujejo in primerno shranijo.

Tožilstvo obenem predlaga, naj se Muzeju novejše zgodovine Slovenije odredi določitev strokovnjaka, ki bo pri izkopu posmrtnih ostankov identificiral najdene predmete, predvsem pa bo ugotovil starost predmetov in izvor. Pristojen bo tudi za ugotovitev, ali so najdeni predmeti pripadali vojaškim formacijam oziroma drugim oboroženim skupinam oziroma civilnim skupinam ali narodnostim, in druge značilnosti, prav tako pa bo poskrbel, da se najdeni predmeti v skladu s pravili stroke ustrezno zavarujejo in da se poskrbi za primerno hrambo.

Celjski policisti medtem nadaljujejo delo. Najprej bodo dokumentirali in po načelih kriminalistično-tehnične stroke zavarovali čevlje in drugo opremo, ki je v rovu pred človeškimi ostanki. Ko bo izdana odredba preiskovalnega sodnika, v kateri bo opredeljen obseg dela s posmrtnimi ostanki, bodo predstavniki inštituta za sodno medicino začeli svoja opravila. Dela se bodo predvidoma začela v naslednjem tednu. Trupla bodo po končanih sodnomedicinskih opravilih prepeljali v grobnico na pokopališču v Mariboru, ki je bila zgrajena z namenom hrambe posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev. Zaradi zagotovitve varnosti in glede na strokovne zahteve kriminalistične stroke je bil pred začetkom nadaljnjih kriminalističnih opravil v rudniškem rovu z ostanki predmetov opravljen protibombni pregled. Bombni tehniki bodo opravljali potrebne aktivnosti in zagotavljali varno delo strokovnjakom Inštituta za sodno medicino, ko bodo začeli izvedeniška dela pri rovu s človeškimi posmrtnimi ostanki.

V zadnjih dneh je nekaj ljudi že želelo pomagati policiji. Števila in podatka, kdo so, javnosti ne morejo posredovati, saj ljudem želijo zagotoviti anonimnost. ''Le s takim zaupanjem je mogoče pričakovati, da si bodo ljudje upali povedati, česar niso smeli povedati vsa leta po drugi svetovni vojni. Predvsem pa so v tej fazi preiskave informacije, ki jih pridobimo, namenjene nadaljnji kriminalistični preiskavi, tako kot pri vseh drugih preiskavah, ki potekajo v okviru policije, in jih zato ne moremo posredovati javnosti,'' so sporočili. ''Za policijo so pomembna predvsem pričevanja ljudi, ki kar koli vedo o samem poboju. Svojci žrtev lahko v tej fazi preiskave sicer posredujejo podatek, kje je bil njihov svojec zadnjič viden, vendar je to na žalost zaenkrat premalo, da bi kriminalistična policija lahko prišla s preiskavo do odkritja storilcev kaznivega dejanja,'' so pojasnili.

''Za nas so pomembni predvsem neposredni viri in pa seveda kakršni koli dokumenti, če bi jih morda kdor koli hranil in se nanašajo na povojne poboje. Če so živi še ljudje, ki so bili neposredno v stiku z žrtvami v rudniku Barbarin rov, so posnetki, ki jih te dni gledajo v medijih, zanje psihološko nepredstavljivo breme. Če se bodo odločili spregovoriti, naj se obrnejo na najbližjo policijsko postajo, direktno na Policijsko upravo Celje ali Generalno policijsko upravo. Zelo pomembne podatke bi nam lahko posredovali tudi ljudje, ki so v kasnejšem obdobju morali zapirati rudniški rov z betonskimi pregradami in ilovnatim nasutjem,'' so še dodali.