Po razkritih ugotovitvah nadzora diplomatov in hudih kršitvah slovenskih veleposlanikov in zaposlenih na veleposlaništvih, ki so davkoplačevalski denar porabljali neupravičeno, se je danes odzval generalni sekretar zunanjega ministrstva Stanislav Vidovič.
Vidovič je pojasnil več podrobnosti o nadzorih, kako so potekali in predvsem, kakšne so bile ugotovitve. Dejal je, da pred letom 2009 notranjih nadzorov ni bilo, čeprav je obstajala zakonska podlaga. Do danes je bilo opravljenih 49 nadzorov. Glavni nadzornik je lahko oseba, ki je bila najmanj dvakrat veleposlanik in ima izkušnje z delom veleposlanika in veleposlaništva. Cilj nadzorov je urejeno in učinkovito delovanje veleposlaništev, pravi Vidovič in dodaja, da nadzornik ugotavlja nepravilnosti, skrbi za njihovo odpravo in za izboljšanje delovanja predstavništev.
Večina veleposlanikov ima zelo pozitivne ocene, je poudaril Vidovič in dodal, da so opravili zelo zahtevne, temeljite in kompleksne nadzore in da praktično od leta 2009 dalje vedo za vsak porabljen evro na tujih diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
Informacije o nadzorih so javnosti posredovali na zahtevo novinarjev, pravi Vidovič, ki je iz skoraj 1200 strani dolgega poročila izpostavil nekaj najpogostejših nepravilnosti. Kot je dejal, je bila pogosto zlorabljena službena kartica. Vidovič je zatrdil, da bodo zahtevali povračilo vseh teh neupravičeno porabljenih sredstev. Omenil je tudi nenatančne in pomanjkljive evidence, pomanjkljive evidence umetniških del, nepravilne primopredajne zapisnike. Omenil je nepravilnosti pri izplačilu nagrad in izplačilu potnih stroškov, nepravilno obračunavanje dnevnic itd. Med nadzori so ugotovili, da nekatera predstavništva niso vodila evidence kilometrine, nepravilnosti pa so odkrili tudi pri uporabi servisa hitre pošte.
Vidovič v bran veleposlanikom: Diplomacija dela dobro
"Cilj nadzora je upravičiti davkoplačevalcem vsak porabljen evro in tam, kjer je bila ugotovljena neracionalna poraba, to odpraviti," pravi Vidovič in dodaja, da slovenska diplomacija dela dobro, bi pa lahko delala še bolje. "Večina ambasadorjev je svoje delo opravila politično zelo kvalitetno, vključno s Stabejevo in Geržino," pravi Vidovič in dodaja, da so opravili veliko delo v utrjevanju odnosov med državami, kjer so bili, in našo državo. Ob tem je izrecno navedel tudi, da že sankcionirana veleposlanica v Parizu Veronika Stabej vrača neupravičeno pridobljenih 5000 evrov. To je bilo po besedah Vidoviča negospodarno, ne pa nezakonito.
Eden od ciljev nadzorov je povrniti ugled slovenski diplomaciji. "Želimo do konca razčistiti vse slabosti v slovenski diplomaciji, da bi povrnili ugled poklicu diplomata in slovenski diplomaciji," je še dejal Vidovič.
Vidovič je izpostavil tudi, da danes ni več možnosti trgovati s tem, kdo bo odšel na kakšen položaj na DKP. "Ko sem kot generalni sekretar prevzel funkcijo, je bila ena prvih odločitev, da sem depolitiziral kadrovsko komisijo. Prej so v kadrovski komisiji sedeli državni sekretarji, član kabineta in še nekaj zaposlenih. V kadrovski komisiji sedaj sedimo profesionalci," je poudaril.
Na vprašanje glede imenovanja novih veleposlanikov, tudi med takšnimi, ki se jim očitajo nepravilnosti, je Vidovič dejal, da lahko zatrdi, da med temi kandidati ni "kriminalca, lopova, človeka, ki bi protipravno trošil sredstva". Dodal je, da nihče od teh ni kršil slovenske zakonodaje, priznava le možnost, da je pri katerem od njih prišlo do manjše napake.
Pahor zadržal imenovanje veleposlanikov
Predsednik Borut Pahor se je danes posvetoval s premierjem Mirom Cerarjem o nadaljnjih odločitvah vlade in predsednika glede imenovanj novih veleposlanikov in vodij misij Slovenije v drugih državah in pri mednarodnih organizacijah. Pahor bo zaradi nedavno objavljenih poročil o nadzoru v slovenski diplomaciji zadržal podpisovanje ukazov o imenovanju novih veleposlanic in veleposlanikov. Počakal bo na oceno vlade, ali ugotovitve v poročilu kakorkoli vplivajo na njen dosedanji predlog za imenovanje novih veleposlanikov.
Kaj vse razkriva poročilo?
Poročilo med drugim razkriva, da so nekateri diplomati službeno kartico ali avtomobil uporabljali v zasebne namene, pri nekaterih so ugotovili celo poskuse goljufij in sum kaznivih dejanj. Tako nekdanjemu veleposlaniku Slovenije v Avstriji Aleksandru Geržini v poročilu očitajo, da si je kot veleposlanik v Avstriji izplačal za 4500 evrov kilometrine. Ta sicer trdi, da se je službeni avtomobil vseskozi kvaril, voznik pa je imel številne presežne delovne ure. Prav tako pravi, da je bilo delo med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 izjemno dinamično in da je moral na številne dogodke sam, tudi izven delovnega časa. Nadzor je ugotovil, da veleposlanik v primeru uporabe lastnega vozila v službene namene ni ravnal v smislu dobrega gospodarja, še posebej, ker "da na svojih uradnih obiskih in pogovorih v Avstriji izven prestolnice kot prevozno sredstvo praviloma uporablja lastno vozilo in si pri tem izplačuje kilometrino".
| Kdo so največji grešniki? Poročilo o nadzoru je najbolj obremenilno za nekdanjega veleposlanika v Parizu Janeza Šumrado ter njegovega finančnika Sreča Petriča. Zoper njiju naj bi bila vložena tudi ovadba, ki naj bi bila pozneje zavržena. Oba sta očitke, da sta zlorabila položaj in očitke, da sta storila več kaznivih dejanj poneverbe, zanikala. Kljub vsemu očitanemu pa sta ostala zaposlena v diplomaciji. Očitki letijo tudi na naslednico Šumrade, Veroniko Stabej, ki je dobila opozorilo pred odpovedjo, mandat pa se ji izteče konec avgusta. Nepravilnosti je nadzor odkril tudi na veleposlaništvu v Madridu, in sicer v mandatu Petra Reberca. Pred leti smo poročali o pretiranih nakupih posode, celo o nakupu električnega pastirja za male živali. Reberca so kazensko ovadili in odpoklicali, nato pa je ostal še brez službe v diplomaciji. Veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina naj bi si izplačal za 4.500 evrov kilometrine. A očitane nepravilnosti ne bodo ustavile njegove diplomatske kariere. Poteguje se namreč za službo novega veleposlanika v Zagrebu. Nekdanjemu vodji konzularnega oddelka v Prištini Tomažu Trobentarju nadzor očita hude nepravilnosti pri izdajanju vizumov. Zanj je bila predlagana predčasna vrnitev v Slovenijo, ministrstvo pa mu je odvzelo tudi vsa pooblastila in mu onemogočilo dostop do prostorov veleposlaništva. Ko se mu je iztekla pogodba na MZZ, se je vrnil na notranje ministrstvo. Podobne očitke kot Trobentar je bil deležen tudi vodja konzularnega oddelka v Beogradu Jožef Keček. Ta se je nato iz Beograda vrnil na MZZ v Ljubljano, zdaj pa opravlja funkcijo generalnega konzula na konzulatu v Münchnu. |
MZZ je od leta 2009 opravil nadzore na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, od tega je bilo kakih deset izrednih nadzorov, ostali so bili redni. Za izredni nadzor se odločajo, ko iz poslovanja veleposlaništev ugotovijo, da prihaja do določenih napak. Rednih nadzorov pa se izvaja v povprečju od pet do sedem na leto, pojasnjuje Vidovič.
Kakšne so sankcije, ko ugotovijo nepravilnosti?
Po opravljenem nadzoru glavni diplomatski nadzornik predlaga večje število ukrepov. "Običajno so ti ukrepi lahko že takoj odpravljeni na veleposlaništvu samem, pri določenih ukrepih pa je potrebno sodelovanje služb na ministrstvu, predvsem službe za finančne zadeve in službe za pravne zadeve. Recimo, da je treba popraviti kako pogodbo," pojasnjuje Vidovič. V primeru večjih kršitev pa nadzornik lahko predlaga tudi druge ukrepe, kot je izredna odpoved delovnega razmerja.
Balažic: Slovenski diplomati so žrtve političnih intrig
Se je pa na poročanje o odkritih nepravilnostih odzval nekdanji veleposlanik Slovenije v Avstraliji Milan Balažic, katerega ime se prav tako omenja v povezavi z nepravilnostmi v delovanju slovenske diplomacije. Balažic opozarja, "da razmere v slovenski diplomaciji še nikoli od osamosvojitve niso bile tako kritične, kot so pod ministrom Karlom Erjavcem". Nekdanji veleposlanik v Canberri dodaja, "da je slovenska diplomacija v času zahtevnih zunanje-političnih preizkušenj postala žrtev ne-državniške notranje politike, korupcije in klientelizma, ki se prenaša v zunanjo politiko. Slovenski diplomati so žrtve političnih intrig z namenom pridobivanja političnih točk, kadrovska politika je brez meril privatizirana s strani ministra Erjavca, predsednik vlade Miro Cerar pa glede njegove subjektivne in objektivne odgovornosti ni izvedel nobenih ukrepov."
KOMENTARJI (755)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.