Po krvavi sredi predvsem zahod na ves glas kriči, da gre za napad na svobodo izražanja, a svoboda je omejena. Tu je še verska svoboda. O različnih dimenzijah napada in posledicah smo se pogovarjali z Alešem Črničem, religiologom in profesorjem na Fakulteti za družbene vede.
Zatiralski zahod in razmere, idealne za razrast ekstremizma
To je nov napad v vrsti napadov islamskih skrajnežev na različne zahodne institucije. ''Nedopusten napad, ki ga je treba obsoditi,'' je poudaril Črnič. Najbolj prelomen je bil po njegovih besedah seveda 11. september 2001 v ZDA, potem so sledili napadi v Evropi - Madrid, London, danes Pariz. ''Gre za islamske skrajneže, ki napadajo institucije Zahoda, ki ga doživljajo kot zatiralskega, problematičnega,'' je kot prvo dimenzijo napada uvodoma pojasnil Črnič.
Poudaril je, da ne gre za to, da bi bil islam sam po sebi nasilen. ''Ampak zato, ker že zelo dolgo, vsaj od kolonializma pa vse do danes, velika večina dežel z večinskim islamskim prebivalstvom, živi na skrajnem robu družbe, takšne razmere pa so idealne za razrast ekstremizma.'' Dodal je, da vsekakor to ni edini obraz islama. Na svetu je več tokov, tudi zelo strpnih in modernih, a pridejo slabo do izraza, ker so razmere v večini islamskih držav takšne kot so, torej, slabe, zato tudi vzbujajo sovraštvo in ekstremizem.
Trk dveh idealov
Druga pomembna dimenzija pri tem napadu pa je po besedah našega sogovornika soočenje oziroma trk dveh idealov, dveh vrednot in pravic - pravice do svobode mišljenja in izražanja in zaščita religije in verskih čustev.
''Pravica do svobode izražanja je ena temeljnih izhodišč sveta, v katerem živimo. Brez tega si sodobnega sveta ne moremo zamisliti. Na drugi strani pa je zaščita religije, simbolov in čustev, na prvi pogled to zgleda arhaično, a temu ni tako, še vedno je zelo pomembna. Prav zato ustave posebno pozornost namenjajo zašiti tudi religijskih simbolov in delovanj. In kako reševati te spore, ko ti pravici trčita? Ne gre le za trčenje, ko se zahodni mediji norčujejo iz islama, norčujejo se namreč tudi iz drugih religij, tudi v Sloveniji smo imeli nekaj primerov. To je še ena kompleksna in široka dimenzija''.
(Samo)cenzura pri islamu večja kot pri drugih religijah?
''Samocenzura ni popolna, kar kaže tudi primer Charlie Hebdo, to je zagotovo dobro,'' je na vprašanje odgovoril Črnič, a nadaljeval, da pa ''smo bolj pozorni na kritiko in smešenje islama kot na smešenje drugih religij, to je očitno''.
''Zakaj je temu tako? Verjetno zato, ker so muslimani očitno bolj občutljivi kot pripadniki večine drugih religij. In reagirajo tudi z nasiljem''.
Črnič je pojasnil, da je islam za razliko od krščanstva precej manj časa izpostavljen kritikam. ''To da je na Zahodu postalo sprejemljivo smešenje, včasih tudi neokusno, religijskih simbolov, to ni od včeraj. To je stoletni boj z monopolom krščanstva, spoznanja, da so svoboda govora, kritika, satira pomembni za zdravje zahodnih družb in da iz tega ne morejo in ne smejo biti izključeni religijski simboli''.
Neomejene svobode ni
Črnič je poudaril, da pravica do svobode mišljenja ni neomejena pravica, saj ima vsaka pravica tudi plat odgovornosti. ''Meja je pravica drugega, meja svobode drugega človeka. In to je zelo pomembno, da se tega zavedamo, ko prakticiramo svobodo izražanja''.
''Svoboda izražanja je pomemben mehanizem, da javnost kontrolira in omejuje centre moči in oblast. A, ko pogledamo smešenje islamskih simbolov, se ne moremo izogniti dejstvu, da gre za smešenje simbolov skupnosti, ki niso centri moči, a so depriviligirane skupnosti, še posebej v Franciji, kjer so marginalizirane in niso vključene v družbo. Tukaj se je treba vprašati, ali je svoboda izražanja usmerjena na pravi način in ali daje primerne rezultate,'' je komentiral Črnič.
Previdno in z dobro mero kritičnosti
''Danes je Francija, pa tudi druge evropske države, v zelo podobnem stanju kot so bile ZDA 11. septembra. Takrat se nam je iz Evrope zdelo čudno, kako naivno so Američani presenečeni, kako iskreno niso mogli razmeti, zakaj se jim je to zgodilo. Zdaj smo tudi mi v šoku in moramo reči 'Vsi smo Charlie', a moramo paziti, da nas ne zanese predaleč, da nas ne zanese v nekritično delovanje,'' je opozoril Črnič.
Najprej moramo reči ne takim napadom in se proti njimi boriti, je poudaril Črnič, ampak treba je najti način, kako se boriti, saj očitno svetovna vojna proti terorizmu ni uspešna.
Črnič je povedal, da se proti takšnim dejanjem lahko borimo le, če jih razumemo - razumemo iz širših kulturnih, religijskih, geostrateških, ekonomskih in političnih kontekstov. Potem je treba poskrbeti, da bo to znanje prišlo do širših skupin in nato aktivno ustvarjati pogoje, da bodo različne manjšine bolje vključene v širšo družbo. Francija je na področju vključevanja muslimanov v družbo zelo slaba, je dodal. Nadaljeval je, da se samo z represijo tega problema ne bo dalo rešiti, da to ni prava pot.
Vzpon ksenofobnih strank
Črnič se zaveda, da je njegov predlog rešitve v tem času precej iluzoren, še posebej ko se v Evropi vzdigujejo ksenofobne skupine. Ta teden je denimo na tisoče ljudi v Nemčiji protestiralo proti islamizaciji Evrope. ''Paziti je treba, da ne pademo v zanko, da ne bo nasilje le še eskaliralo. Treba je stopiti korak nazaj in poskrbeti za boljše vključevanje manjšin''.
Vsekakor pa omenjene skupine dobivajo nov zagon in včerajšnji napad je le še dolil olja na ogenj. V tem primeru gre za mehanizem žrtvenega kozla, ko je lažje ljudi prepričati, da je za težave kriv nekdo drug, ki drugače izgleda in na Zahodu je kot najlažjo tarčo izbrati islam. ''Mnogo težje je ustvariti razmere, da bi javnost kritično vrednotila takšne in drugačne politike''.
''To je najlažje, a gradnja zidov očitno ne pomaga in ni rešitev,'' je še dejal Črnič.
KOMENTARJI (405)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.