Gre za občutljive arhive od leta 1971 do 1990

Državni zbor je novelo zakona o arhivih sprejel 4. februarja, z njo pa so spremenili dostopnost do arhivskega gradiva varnostno-obveščevalnih služb. Dosedanji zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 2006 je namreč omogočal dostop do vsega gradiva, ki je nastalo pred letom 1990 in so ga državne institucije predale Arhivu RS, tudi do gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV).

O dostopu do občutljivih podatkov bi po predlogu vlade odločala posebna komisija

O tem, ali je vsebina dokumentov lahko dostopna javnosti ali ne, bi po zakonu, o katerem bodo volivci odločali na referendumu, presojala komisija. Ta bi bila sestavljena iz predstavnika Arhiva RS, predstavnika Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, predstavnika pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja in dveh strokovnjakov arhivske, zgodovinske, pravne ali druge družboslovne stroke, ki bi jih imenoval DZ na predlog parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Na ministrstvu za kulturo, kjer so novi zakon pripravili, pravijo, da bodo arhivi nekdanje SDV kljub noveli še vedno dostopni javnosti, ne bodo pa nujno dostopna gradiva, ki se nanašajo na klasično obveščevalno in protiobveščevalno dejavnost SDV v tujini, saj da bi lahko razkritje nekaterih podatkov ogrozilo nacionalno varnost in varnost posameznikov, ki so v tujini delali za SDV.

Sova je Igorju Omerzi preprečila dostop do podatkov Službe državne varnosti

Problem glede dostopa do arhiva je eskaliral, ko je publicist Igor Omerza hotel pridobiti določeno gradivo iz arhiva, a ga ni mogel, ker ga je direktor Sove označil z oznako tajno. Po mnenju SDS je s tem kršil zakon, ker ta pravi, da je ves material v Arhivu javen. Vlada je potem zakon popravila in s tem tudi formalno uredila tako, da lahko del gradiva ostane skrit, če bi to ogrozilo "nacionalne interese in varnost posameznikov v tujini, ki so delali ali še delajo v korist vitalnih nacionalnih interesov."

ZA

Z zaprtjem dela arhivov se strinja tudi direktor Arhiva RS Dragan Matić. Kot namreč pravi, nikjer v nekdanjih socialističnih državah gradivo nekdanjih obveščevalnih služb ni v celoti prosto dostopno brez omejitev. "Del gradiva je tako še vedno nedostopen in se varuje kot tajno gradivo," pravi.

Po navedbah Matića imamo sicer v Sloveniji trenutno eno najbolj liberalnih praks glede dostopanja do arhivov nekdanjih represivnih organov, saj je po veljavnem zakonu "celotno gradivo, ki se nanaša na dejavnost SDV kot politične policije prosto dostopno brez omejitev".

V koalicijskih SD, Zares in LDS novelo podpirajo s podobnimi argumenti, prav tako jo podpirata nepovezana poslanca Franc Žnidaršič in Vili Rezman.

V DeSUS so sicer med razpravo pri sprejemanju zakona v DZ noveli napovedali podporo, odločitev na referendumu pa prepuščajo volivcem. Ob tem predsednik stranke Karl Erjavec opozarja, da ima vsaka država nekaj tajnih podatkov. "Čudno bi zato bilo, če bi objavili vse podatke," je dejal.

PROTI

V SDS zavračajo navedbe ministrstva, da bi lahko zdaj veljavni zakon ogrozil nacionalno varnost in varnost posameznikov, ki so sodelovali s SDV. Poslanec SDS Vinko Gorenak je dejal, da "zdajšnji zakon namreč velja že od leta 2006, do zdaj pa zaradi tega nacionalna varnost ni bila ogrožena, prav tako ne interesi manjšine ali posamezniki. Argumenti, ki jih navaja koalicija, so zato argumenti zastraševanja," pravi.

Koalicija si po navedbah poslanca želi zapreti arhive, ker se boji, da bi kakšen publicist zapisal preveč. Ob tem poslanec tudi zavrača argument, da nihče v Evropi arhivov ne odpira tako hitro. Arhive počasi odpirajo le v državah z dolgo demokratično tradicijo, medtem ko v Vzhodni Evropi "ne boste našli zaprtega arhiva nekdanje tajne policije," pravi.

V SLS so prepričani, da se je treba s preteklostjo soočiti, ne glede na to, kakšna je bila. Enako kot v SDS zavračajo navedbe vlade, da bi lahko neomejen vpogled v dele arhiva ogrozil državno varnost ali interese posameznikov.

Tudi Zmago Jelinčič (SNS) je prepričan, da morajo arhivi ostati odprti. "Cel svet namreč arhive odpira, le mi jih zapiramo. To pa zaradi tega, ker je treba zaščititi neka imena bivših starih funkcionarjev," je dejal.

Noveli nasprotuje tudi nepovezani poslanec Andrej Magajna, sicer predsednik stranke Krščanskih socialistov, ki prav tako sodeluje v kampanji. Magajna ocenjuje, da je novela pomanjkljiva in nedorečena. "Takšnih zakonov se ne sprejema po nujnem postopku," pravi.

Novelo Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih si lahko preberete tukaj.