Pozivu glavnih grških sindikatov zasebnega in javnega sektorja GSEE in Adedy k popoldanskim protestom se je v Atenah odzvalo okoli 5700, v Solunu pa 2000 ljudi. Protestirali so proti novim varčevalnim ukrepom, ki so del dogovora o drugi pomoči Grčiji. Grški poslanci pa so začeli razpravo o menjavi obveznic z zasebnimi upniki. Proteste sta sindikata organizirala pod sloganom Skupaj lahko preprečimo novo znižanje pokojnin.

Številni Grki, ki nasprotujejo novim varčevalnim ukrepom, ki so del dogovora o drugi pomoči Grčiji, so se zbrali pred parlamentom, kjer so poslanci razpravljali  o menjavi obveznic z zasebnimi upniki. Več tisoč protestnikov pa se je sprehodilo po ulicah Aten. "Ljudje, ki sedijo v parlamentu, so izdajalci," je dejal eden od protestnikov. O hujših izgredih niso poročali. V Atenah so sicer za krajši čas pridržali kakih 30 ljudi, dve osebi pa so aretirali.

Predstavnik grškega trgovinskega sindikata GSEE je v začetku tega tedna dejal, da grški delavci zavračajo barbarstvo "ostrejših neoliberalnih ukrepov, ki so jih izsiljevalsko vsilili posojilodajalci". "Zato bodo še naprej nadaljevali in še stopnjevali svoj boj za preprečitev uničenja naše družbe," je nadaljeval.

Grki nasprotujejo novim varčevalnim ukrepom. (Foto: Reuters)

Izgredi na prejšnjih demonstracijah

Skladno z drugim programom pomoči je Grčija sprejela dodatne varčevalne ukrepe, ki so februarja na grške ulice že pognali na tisoče protestnikov, demonstracije pa so bile precej nasilne. V prestolnici je zagorelo najmanj 45 zgradb, med drugim ena najstarejših kinodvoran. Protestniki so razbili in oropali več trgovin in kavarn.

Poleg tega je bilo v demonstracijah ranjenih 160 policistov, ki so potrebovali zdravstveno oskrbo zaradi molotovk in kamenja, v bolnišnici pa je končalo tudi 70 protestnikov.

V torek so se po 13-urnem zasedanju finančni ministri EU dogovorili, da mora Grčija do leta 2020 zmanjšati dolg s 160 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) na 120,5 odstotka BDP. Zasebni vlagatelji, ki imajo v lasti grške obveznice, bodo odpisali 53,5 odstotka vrednosti obveznic, kar pomeni, da bi lahko imeli do 70-odstotne izgube. Evroobmočje bo prek svojih analitikov stalno spremljalo grško ekonomijo, Grki pa bodo morali sprejeti tudi ustavne spremembe, s katerimi bo poplačevanje dolga postavljeno pred financiranje grških javnih služb.

Današnji protest upokojencev pred grškim parlamentom. (Foto: Reuters)

Dodatno bodo znižali pokojnine in minimalno plačo

Grški finančni minister Evangelos Venizelos je včeraj dejal, da se je s tem dogovorom Grčija izognila črnemu scenariju. Sicer pa mora Grčija v enem tednu sprejeti rebalans proračuna, s katerim mora privarčevati nadaljnje tri milijarde evrov. Predvidoma naj bi o njem glasovali že jutri. Med drugim naj bi za 22 odstotkov znižali minimalno plačo, ki je zdaj določena pri 751 evrih, dodatno pa naj bi znižali tudi pokojnine. Voditelji držav evroobmočja so dogovor pozdravili, pri tem pa dejali, da bo Grčijo obvaroval pred bankrotom.

V aprilu bodo v Grčiji volili nov parlament, strankama, ki imata trenutno večino v parlamentu, pa javnomnenjske ankete napovedujejo zelo veliko izgubo podpore. Največ pridobivajo skrajne levičarske in skrajne desničarske stranke. Voditeljica komunistov Aleka Papariga je napovedala nasprotovanje ukrepom.

Član atenske trgovinske zbornice Konstantin Nikolas pa meni, da dogovor ne bo veliko pripomogel k izboljšanju grškega gospodarstva. "Sredstva, ki jih dobivamo, ne ostajajo v Grčiji, niso investirana v Grčijo in ne pomagajo Grkom priti iz krize. Gre preprosto za poplačilo bank, da lahko te prikazujejo dobičke," je dejal.