Kandidati za ministre uspešno prestali zaslišanje

V državnem zboru so tudi danes potekala zaslišanja kandidatov in kandidatk za bodoče ministre. Potrdili so vseh šest kandidatov, in sicer Mateja Lahovnika, Katarino Kresal, Mitjo Gasparija, Aleša Zalarja, Patricka Vlačiča in Irmo Pavlinič Krebs.

Za spodbujanje odprtega trga

Parlamentarni odbor za gospodarstvo je bil zadovoljen s predstavitvijo Mateja Lahovnika in ocenil, da je ustrezen kandidat za gospodarskega ministra.

Kot ključni problem slovenskega gospodarstva je Lahovnik izpostavil obremenitev stroškov dela s prispevki, zato predlaga znižanje prispevkov za socialno varnost. "Samo z znižanjem davčnih stopenj ne bomo nič naredili," je ocenil. Znižanje prispevne stopnje za pet odstotnih točk pa bi po njegovih izračunih za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka.

Kot ključno usmeritev gospodarske politike v prihodnjem obdobju je Lahovnik izpostavil spodbujanje odprtega trga in konkurence. 

V recesijo vstopamo s povišanimi stroški dela, je dejal Lahovnik ter spomnil na reformo plač v javnem sektorju. Z reformo bomo državo na letni ravni obremenili za pol milijarde evrov, kar je približno 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda, ob tem pa so skorajda vsi nezadovoljni, je menil. Tak položaj bo povzročal določene razvojne težave, je dejal.

Z investicijami v infrastrukturo je treba dvigniti potovalno hitrost vlakov. To bi dalo tudi nov zagon gradbenim podjetjem, meni Lahovnik, ki bi gradili tudi drugi blok krške nuklearke in šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Po njegovem mnenju je namreč stabilnost oskrbe z električno energijo ključnega pomena.

Parlamentarno sito je prestala tudi Kresalova, ki bo najprej začela deliti odločbe izbrisanim

Pristojni odbor je podprl tudi kandidatko za notranjo ministrico Katarino Kresal, ki pravi, da bo takoj ob prevzemu funkcije pristopila k izdajanju odločb izbrisanim. Temu pa so opozicijski poslanci nasprotovali.

Kresalova je sicer napovedala boj zoper gospodarski in finančni kriminal ter vzpostavitev neodvisnega nadzora nad delom policije. Zavzemala se bo za izboljšanje sistema prometne varnosti, za vzpostavitev dostopne policije, za ustreznejše vrednotenje policijskega dela, izboljšanje delovnih odnosov in za spremembe na področju zasebnega varovanja.

Po besedah Kresalove bo pripravljen tudi elaborat, ki bo preučil možnosti uvedbe finančne policije. Kot je poudarila, pa reforma ne sme porušiti postopkov, ki že tečejo.

Na področju prometne varnosti namerava po enem letu veljavnosti novele zakona o varnosti cestnega prometa opraviti analizo in predlagati morebitne spremembe, preverila pa bi tudi možnost ustanovitve javne agencije varnosti cestnega prometa. Kresalova je napovedala še ustanovitev posebnega, od izvršilne oblasti neodvisnega organa, ki bo bdel nad delom policije.

V svoji predstavitvi je dejala, da bo razmislila o znižanju visokih prometnih kazni in ukinitvi odvzema prostosti zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Obljublja prevetritev zadnje, izredno stroge prometne zakonodaje.

Gaspari za okrepitev razvoja države

Odbora DZ za gospodarstvo in za zadeve Evropske unije sta podprla tudi Mitjo Gasparija kot kandidata za ministra za razvoj in evropske zadeve. Ta si je za glavno nalogo v prihodnjem mandatu zastavil okrepitev razvoja države, koordinacije evropskih zadev in črpanja sredstev EU.

Na področju razvoja je cilj Gasparija vzdržna gospodarska rast, ki jo spremljata okolju prijazno ravnanje in ohranitev socialne povezanosti. V ta namen sta nujna celovito načrtovanje razvoja Slovenije na podlagi Strategije razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2005 in katere vir za uresničitev so evropska kohezijska sredstva, ter koordinacija dela z ministrstvi na zakonih in aktih za uresničevanje.

Ob tem je Gaspari napovedal posodobitev strukture črpanja evropskih sredstev, med drugim z umestitvijo organov upravljanja na raven treh ministrstev. S tem bi se zmanjšala vloga vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, po prepričanju ministrskega kandidata pa tudi pospešili postopki črpanja sredstev.

Na področju evropskih zadev Gaspari obljublja krepitev koordinacije zadev EU doma in pretvorbo Slovenije v sooblikovalko politik Unije. To naj bi dosegli s dajanjem večjega poudarka zadevam EU, ki bodo po novem na vrhu dnevnega reda sej vlade.

Med glavnimi izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU, je Gaspari navedel konkurenčni pritisk hitro rastočih gospodarstev, vrzel v produktivnosti dela v primerjavi z drugimi razvitimi gospodarstvi, pritiske na cene energije, podnebne spremembe in seveda svetovno finančno krizo, ki prinaša upočasnitev ali celo zaustavitev gospodarske rasti.

Glede konkurenčnosti Gaspari ni želel dajati točnih napovedi, je pa po njegovem mnenju vsekakor cilj, da Slovenija napreduje in poskuša priti med prvih deset držav na lestvici konkurenčnosti EU.

Napoved kandidata za finančnega ministra Franca Križaniča za zvišanje minimalne plače na tisoč evrov je Gaspari kljub temu označil za hvalevredno, a težko izvedljivo v roku štirih let, še posebej v času trenutne finančne krize.

Zalar za prekinitev sodniške stavke

Odbor je tudi podprl kandidata za ministra za pravosodje Aleša Zalarja. Zalar je v svoji predstavitvi poudaril, da si bo prizadeval že do konca leta doseči prekinitev sodniške stavke.

Zalar se je v predstavitvi zavzel za spremembo kazenskega postopka, krepitev vloge sodnega sveta v postopku imenovanja predsednikov sodišč, uvedbo obveznega praktičnega usposabljanja kandidatov za tožilce in sodnike ter uvedbo planiranja financiranja sodišč preko rezultatov. Zagovarja tudi reformo ustavnega sodišča v smeri njegove razbremenitve.

Po Zalarjevih besedah so se v zvezi z novim kazenskim zakonikom pojavile "nekatere razpoke". Kot je pojasnil, je treba oceniti, ali so dovolj velike, da zahtevajo interventno korekcijo, ali počakati, da sodna praksa odkrije še druge napake v zakoniku. Napovedal je, da bo imenoval posebno skupino strokovnjakov, t. i. svetovalni odbor za področje kaznovalnega prava, ki bo preučila zakonik.

Jožef Jerovšek (SDS) je omenil korespondenco med Zalarjem in predsednico Slovenskega sodniškega društva (SSD) Janjo Roblek januarja letos, v kateri je Zalar omenil "neugodno sestavo ustavnega sodišča". Pri tem je poslanec SDS zatrdil, da to implicitno navaja k razmisleku, da je ustavno sodišče v prejšnji sestavi delovalo na podlagi političnih napotkov.

Zalar je odvrnil, da si nekateri njegovo pripombo o "neugodno spremenjeni sestavi ustavnega sodišča" razlagajo narobe. "Ta neugodna sestava je mišljena v tem smislu, da je bil ta primer plačne reforme že pred ustavnim sodiščem in da je v javni obravnavi kot stranka nastopil nekdo, ki je sedaj ustavni sodnik," je dodal.

Grims pa je nato dejal, da gre pri vsebini korespondence med Zalarjem in Roblekovo za napeljevanje k zlorabi uradnega položaja, kar je kaznivo dejanje. Meni tudi, da Zalar ni primeren za ministra in da bo "v hudem konfliktu interesov zaradi svojega nekdanjega delovanja. Zalar je izjemen retorik in izgovore kar trese iz rokava," je še dejal Grims.

Več sredstev za državne ceste

Tudi kandidat za ministra za promet Patrick Vlačič je uspešno prestal zaslišanje. Vlačič je poudaril, da so za slovensko gospodarstvo investicije v infrastrukturo v času krize ključnega pomena in se zavzel, da Slovenija postane logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo.

Vlačič je na področju cestnega prometa izpostavil zapostavljenost državnih cest v primerjavi z avtocestami. Zatrdil je, da se bo v svojem mandatu zavzel za več proračunskih sredstev za državne ceste in za sprejetje nacionalnega programa razvoja državnih cest.

Cestninjenje cestninskih cest bi po njegovem mnenju moralo temeljiti na načelih uporabnik plača, večje pretočnosti in vzdržnosti nacionalnega programa izgradnje avtocest. Vinjetnega sistema cestninjenja ne namerava ukiniti, čeprav ta po njegovih ocenah ogroža nacionalni program.

S področja železniškega prometa je Vlačič izpostavil nujnost posodobitve železniške infrastrukture in napovedal številna vlaganja. Ministrski kandidat upa na čimprejšnjo posodobitev zakona o letalstvu in izdelavo nacionalnega programa pomorstva, napoveduje tudi ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu, želi si bolj konkurenčen javni prevoz in manj onesnaževanja, ki ga povzroča promet.

Okrepitev e-uprave

Odbor je tudi ocenil, da je bila predstavitev kandidatke za ministrico za javno upravo Irme Pavlinič Krebs ustrezna.

Ob nadaljevanju nekaterih že v prejšnjem mandatu zastavljenih ciljev, kot so denimo odprta in transparentna javna uprava kot učinkovit servis za državljane in podjetja ali pa odprava administrativnih ovir in krepitev e-uprave, so si po besedah ministrske kandidatke zastavili tudi druge ambiciozne cilje.

Enoten cilj nove vlade je namreč ustvariti takšno institucionalno okolje in okvire na področju javne uprave, ki se bo odražalo v bolj učinkoviti državi, odprti vladi, močni civilni družbi ter samoomejujoči in odzivni politiki, je uvodoma pojasnila Pavlinič Krebsova.

Ker napovedanega vladnega poročila o implementaciji novega plačnega sistema še ni, sama težko poda kakršno koli oceno o tem. Neodgovorno pa bi bilo, da bi stvari komentirala na podlagi časopisnih člankov. Zato bi si, je dodala, vzela kratek čas po objavi tega poročila, da bi pregledali, kakšno je stanje po posameznih sektorjih, nato pa bodo plačni sistem s "polno in dolžno" odgovornostjo pregledali in nadaljevali dialog, tudi s sindikati, ter se pogovorili o nadaljnjih ukrepih.