Slovenija

Gozdarji nimajo denarja, da bi šli na teren

Ljubljana, 09. 12. 2013 17.59 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Sredi sezone sečnje državni gozdarji nimajo denarja, da bi šli na teren, zato posedajo po pisarnah. Ivo Trošt z Zavoda za gozdove pravi, da je bilo v proračunu premalo denarja, njegov predhodnik Jošt Jakša pa: Očitno ne zna delati z denarjem.

Sredi sezone sečnje državni gozdarji nimajo denarja, da bi šli na teren, zato posedajo po pisarnah. Ivo Trošt z Zavoda za gozdove pravi, da je bilo v proračunu premalo denarja, njegov predhodnik Jošt Jakša pa: Očitno ne zna delati z denarjem.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ponosen LOVEC
12. 12. 2013 12.55
+6
Izjava za javnost 4. September 2011 Slide 02 Opozorilo Sindikata Zavoda za gozdove Slovenije o nezmožnosti izvajanja Programa dela za leto 2010 zaradi hudega pomanjkanja materialnih sredstev in nezasedenih delovnih mest. Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada RS z namenom, da bo izvajal določila Zakona o gozdovih in vseh gozdovih RS. Poslanstvo ZGS je poleg izvajanja nalog določenih z zakonodajo, strokovno usmerjati gospodarjenje z gozdovi in nadzirati dogajanja v njih. Slovenski Nacionalni program razvoja gozdov (NPRG) posebej poudarja pomen javne gozdarske službe kot „stabilno organizirane gozdarske strokovne službe“ (Program razvoja gozdov, 1996, poglavje 4.15.). V istem poglavju je v zadnji alineji zelo jasno zapisano, da je za financiranje javne gozdarske službe treba zagotoviti stabilno proračunsko financiranje za optimalni obseg te službe in pri financiranju upoštevati izrazito terenski značaj javne gozdarske službe. V ZGS smo zaposleni predvsem gozdarski strokovnjaki pretežno z visoko strokovno izobrazbo (VII/1) in z univerzitetno izobrazbo (VII/2). Nekateri zaposleni imajo VI stopnjo izobrazbe, posamezniki pa magisterij oziroma doktorat. Izobrazbena struktura je posledica strokovno zahtevnega dela in odgovornosti, ki jih imamo na delovnih mestih. Glavni materialni strošek ZGS predstavljajo službeni prevozi, brez katerih je izvajanje del in nalog nemogoče. Zaradi narave dela, ki v veliki meri poteka v gozdu,.so službeni prevozi v ZGS zelo specifični in niso primerljivi s službenimi prevozi v ostalem javnem sektorju. Vožnje potekajo po gozdnih cestah, ki so makadamske, mnoge zelo strme, z grobo podlago, prečnimi jarki, luknjami, pozimi snežene, poledenele. Voziti se po takih cestah dnevno, je zelo naporno za ljudi in uničujoče za vozila. Poraba goriva je maksimalna, prav tako pa tudi obraba vozil. Kljub temu, da število prevoženih kilometrov na leto ni zelo veliko, pa so vozila v 5, 6 letih iztrošena in potrebna stalnih , dokaj dragih popravil. Vozni park ZGS je izjemno skromen (okrog 115 službenih vozi) in daleč premajhen za nemoteno opravljanje dela na terenu. Zato smo zaposleni v ZGS primorani dnevno uporabljati lastna vozila za opravljanje dela in to pod pogoji, ki nam jih diktira direktor delodajalec. Za uporabo lastnega vozila prejemamo povrnitev stroškov za opravljeno pot v skladu z veljavno kilometrino, vendar tako povrnjeni stroški pokrijejo v najboljšem primeru le tekoče obratovanje vozil. Vsa amortizacija vozila in vsa popravila pa so že vsa leta direktno breme zaposlenega. To pa za nas zaposlene ni sprejemljivo. Poleg stroškov za izvajanje nalog na terenu, ima ZGS precej stroškov tudi z nepremičninami, ki jih potrebuje za svoje delo. ZGS ima namreč 14 območnih enot(OE) in 93 krajevnih enot (KE) ter 426 gozdnih revirjev. Vse območne in krajevne enote potrebujejo lastne pisarne (objekte), nekateri revirji pa tudi logarnice v katerih se posluje s strankami, izvaja načrtovanje, izdeluje strokovna gradiva in izdaja dokumente, ter hrani vse evidence. Ti objekti zahtevajo vzdrževanje in čiščenje, ki ga s tako malo denarja ne moremo zagotavljati. Na dokajšnjem deležu teh objektov se zaradi pomanjkanja denarja že povzroča škoda. Zmanjšanje št. zaposlenih za 1%, ne glede na to, da je bilo letos zagotovljeno, da imamo to zmanjšanje že pokrito s prenosi ljudi na SKZG in MKGP v letošnjem letu. Svet ZGS in vodstvo ZGS nista uveljavila tega dogovora. Že v letu 2008 je število dejansko zaposlenih v ZGS (755 ljudi in okrog 20 pripravnikov) drastično odstopalo od števila sistemiziranih delovnih mest (825). V letu 2010 je število zaposlenih padlo na nesprejemljivih 707 ljudi in nekaj pripravnikov. Zato letos obratujemo le s 707 zaposlenimi in brez pripravnikov ter nekaj delovne sile, ki je pokrita s projekti. V spodnji tabeli so nekateri podatki, ki kažejo na nerazumno vodenje ZGS in absurdno stanje v katerem se je zato ZGS znašel že v letu 2010. V letu 2011 se stanje še posla
PRINC_IZ_GOZDA
10. 12. 2013 17.53
-10
Neverjtno!!!!! Vsako jutro se pripeljejo s službenim avtom na kavo ob 8h na Petrol Postojna!!!Nimajo volje do dela ,ne pa benzina,,,,in sedijo do 9h....9,30h....VSAK DAN!!Ne da samo kurijo moj...tvoj benzin,,,,tačas imajo tudi plačan,,,,,!!!!
tonim69
09. 12. 2013 23.11
+1
Za razliko od naše vlade, imajo pa čas.
Tanek_led
09. 12. 2013 22.55
+0
Tudi jaz nimam denarja da bi šel na teren.
POVOJ
09. 12. 2013 21.40
-1
Jaz sem pa mislila da se g. Egi zafrkava, ko je rekel, da sedi v pisarni, Rok Sedminek itak ve za koga se gre.
periot22
09. 12. 2013 19.55
+12
Vodilni naj nehajo kradit!
buzd.ovan
09. 12. 2013 19.17
+12
Tako se je tudi pri nas v SCTju začelo.