Slovenski policisti ujeti v objektiv

Živimo v časih, ko je že skoraj vsak mobilni telefon opremljen s fotoaparatom in kamero. Državljansko novinarstvo je praktično že dejstvo, ki je preplavilo medijski svet. Ljudje po svetu snemajo dogodke in incidente, s tem pa opozarjajo na nepravilnosti in nepravice, ki se dogajajo v družbi. Tako so Iranci v svet pošiljali fotografije krvavih obračunov pripadnikov varnostnih sil s protestniki, ki so opozarjali na nepravilnosti na predsedniških volitvah. Svet so obkrožile fotografije in posnetki okrutnega pretepanja in smrti protestnikov. To je bil čas, ko je iranska oblast preprečila delo novinarjem in fotoreporterjem, zato so se navadni ljudje odločili za akcijo.

Iran je le eden izmed primerov, ki dokazuje, kako dobro lahko državljani sodelujejo z mediji. Ta praksa namreč lahko pripelje tudi do kazenskega pregona uradnih oseb, ki prekoračijo svoja pooblastila. To se je zgodilo v 90. letih v ZDA, ko je nekdo v objektiv kamere ujel policiste na ulicah Los Angelesa, kako brutalno pretepajo Rodneyja Kinga. Posnetki so obkrožili svet, v mestu angelov pa so izbruhnili nemiri in upor. Ljudje so zahtevali pravico: policisti morajo biti kaznovani. Štirje policisti so končali na sodišču, ki pa jih je oprostilo. Sledil je še hujši upor: 50 ljudi je umrlo, na tisoče pa je bilo ranjenih. Na koncu sta bila dva policista obtožena na podlagi civilne sodbe.

Rodney King in policisti:

To je bil le začetek ozaveščenosti ljudi, ki je pripeljala do tega, da so se možje v modrem zamislili nad svojim početjem. V vsakem trenutku, na vsakem vogalu lahko nekdo iz žepa potegne mobilni telefon in posname nepravilnosti, ki si jih privoščijo možje postave.

Ali imam lahko težave, če snemam policista pri postopku?

Tudi naši bralci razumejo, kako pomembno je, da opozarjajo na dogodke v naši državi. V uredništvo nam pošiljate fotografije in posnetke dogodkov, za katere menite, da javnost mora izvedeti in ima tudi pravico do tega. Posnetki neurij, divjih voznikov, nesreč, policijskih akcij in podobno vedno najdejo pot do našega uredništva.

Pomembno pa je tudi vedeti, kakšne so vaše pravice in dolžnosti, ko fotografirate ali snemate policiste pri opravljanju uradne dolžnosti.

Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je za 24ur.com razložil, kako morate ravnati. Najbolj pomembno je, da ne ovirate dela policistov. Torej: v postopek se nikakor ne smete vmešavati. Ne smete motiti pogovora in se postavljati med policista in osebo, ki je v postopku. Prav tako s svojim ravnanjem ne smete ogrožati varnosti policista ali druge osebe, kar pomeni, da s svojim položajem, kretnjami ali drugim ravnanjem kažete na to, da boste napadli policista, osebo, ki je v postopku, ali pa objekt, ki ga policist varuje. Ne upirajte se tako, da s svojim ravnanjem policistu onemogočate izvajanje naloge ali pa da ga fizično napadete in poškodujete. Upoštevajte navodila oz. ukaze policista, saj tako želi zagotoviti varnost za vse udeležence nekega dogodka, tudi vašo. Prav tako mora poskrbeti za nemoteno izvedbo naloge. Naj opozorimo tudi, da nikar ne poskušajte vstopiti na območje, ki je ograjeno s policijskim trakom. Če boste kršili zgoraj napisana navodila, lahko policisti uporabijo tudi prisilna sredstva.

'Ne snemaj, ker ti bom vzel kamero'

S takšnim odzivom policistov se je soočil že marsikdo. Vprašanje, ki se tukaj poraja, je, ali ima policist sploh pravico, da od vas zahteva napravo, s katero snemate. Menegalija odgovarja: “V zvezi z vprašanjem o pravici do odvzema kamere, fotoaparata, telefona … menimo, da policist v takih primerih tega pooblastila nima.“

Želim posneti postopek, v katerem sem se znašel

V tujini so se zgodili tudi primeri, da so ljudje, ki so bili deležni policijskega postopka, želeli sam postopek tudi posneti. Odzivi policistov na tovrstno zahtevo so bili različni. Nekateri v tem niso videli težav, drugi so spet snemanje prepovedali.

Kako je s tem pri nas? Menegalija je za 24ur.com povedal, da težko odgovori na vprašanje, kako bi se slovenski policist odzval na takšno željo osebe, ki je v postopku. "Ali bi jih to motilo in podobno, težko odgovorimo, saj je to najverjetneje odvisno od policistov in okoliščin postopka. Menimo, da so policisti javni uslužbenci in snemanje policijskih postopkov ne predstavlja kršitve policistovih pravic,“ je razložil Menegalija.

Posnetek ima dokazno vrednost

Če ste posneli policiste in menite, da ste v objektiv ujeli sporna in nezakonita ravnanja mož v modrem, potem lahko posnetek in fotografije predložite kot dokazno gradivo v postopku zoper uradno osebo. "Menimo, da bi tak posnetek imel dokazno vrednost. Tudi v drugem odstavku 14. člena Pravilnika o reševanju pritožb (Uradni list RS, št. 1/04, 117/05 in 111/06) je določeno, da lahko policist in pritožnik v postopku preverjanja pritožbe predložita listine in druge dokaze,“ je razložil predstavnik policije.

Kljub temu ne pozabite na zakon o varstvu osebnih podatkov

Menegalija pa opozarja, da je v zvezi s snemanjem in objavljanjem policijskih posnetkov na svetovnem spletu pomembno to, ali gre za kršitve zakona o varstvu osebnih podatkov. Zakon bi lahko kršili, če bi bili posnetki objavljeni na tak način, da bi omogočali določljivost posameznika (na primer objava drugih osebnih podatkov oseb, ki so na posnetkih in podobno), saj bi šlo v tem primeru za zbirko osebnih podatkov.

Absolutno javne osebe

Policisti pa spadajo med tako imenovane absolutno javne osebe, saj zaradi svojega statusa v javnosti ohranjajo majhno stopnjo pričakovanega varstva zasebnosti, razlaga Menegalija. "Javni interes po objavljanju informacij o njihovem delu je velik in konstanten. Zato občasno slikovno snemanje policijskih postopkov po našem mnenju (in tudi po mnenju Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije) še ne pomeni obdelave osebnih podatkov v smislu določb zakona o varstvu osebnih podatkov. Snemanje in objava policijskih postopkov na svetovnem spletu bi lahko imela elemente storitve kaznivega dejanja neupravičeno slikovno snemanje po 138. členu Kazenskega zakonika, vendar le, če bi oseba s snemanjem in objavo posnetkov občutno posegla v pričakovano zasebnost posameznika. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta, če pa dejanje stori uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ali poskusi to storiti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let,“ je še razložil.

Posameznik lahko zahteva tudi izbris fotografije oziroma posnetka, na katerem je upodobljen in ki je objavljen na svetovnem spletu v nasprotju z določili zakona o varstvu osebnih podatkov. To lahko stori na podlagi 32. člena omenjenega zakona, ki ureja pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. V takšnem primeru ima vsak posameznik na podlagi 34. člena istega zakona pravico zahtevati sodno varstvo ves čas, dokler traja kršitev njegovih pravic.

Menegalija sklene

"Na splošno menimo, da posameznik lahko snema policijski postopek in ga tudi objavi na svetovnem spletu (pod pogojem, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu določb zakona o varstvu osebnih podatkov), vendar pri tem ne sme ogrožati varnosti in nemotene izvedbe naloge, pooblastila ali uradnega dejanja. Na podlagi 32. a člena zakona o policiji namreč oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna dejanja, določena s tem ali drugim zakonom, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, mora upoštevati odredbe, ukaze ali navodila policista, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo naloge, pooblastila ali uradnega dejanja. Sicer se policisti na terenu vse pogosteje soočajo z video ali avdio dokumentiranjem policijskih postopkov, običajno so objavljeni posnetki ali fotografije, v katerih pa sam avtor ni vpleten," je še dodal predstavnik policije.