Gospod direktor, kje je moj denar?!

Na nas se je obrnil Jože, ki je želel opozoriti na nepravico, ki se mu je zgodila. Pri Hranilnici Lon je najel kredit, ki naj bi ga odplačeval pet let. Dogovoril se je, da mu mesečne obroke od osebnega dohodka trga delodajalec in jih preusmerja na račun omenjene hranilnice. Do konca lanskega leta je vse potekalo brez težav, nato pa so se z novim letom zadeve zapletle. Opazil je namreč, da delodajalec zamuja z nakazili mesečnega obroka kredita. Nato pa je iz hranilnice prejel tudi opomine o neplačanih obrokih. Ker z delodajalcem nista našla skupnega jezika, se je odločil, da poišče novo službo, saj je moral, kot je sam povedal, poskrbeti za družino. Jože je opozoril še na vrsto drugih kršitev, ki naj bi jih storil njegov zdaj že nekdanji delodajalec.

Inšpektorat preučuje le kršitve delovnopravne zakonodaje

Delodajalca, gre za samostojnega podjetnika iz Celja, je prijavil celjskemu inšpektoratu za delo. Jože ga je prijavil tudi zato, ker mu je delodajalec pri zadnji plači trgal zneske za poplačilo nekaterih dolgov, za katere je menil, da jih Jože ob odhodu iz podjetja mora poravnati. Gre za kar nekaj reklamacij. Tako je Jože v letošnjem juliju zaslužil 0,05 evra.

Inšpektorat za delo nam je potrdil, da so zoper celjskega podjetnika prejeli prijavo z domnevnimi kršitvami delovnopravne zakonodaje. Uvedli so inšpekcijski postopek, ki še poteka. "O ugotovitvah bo mogoče poročati po zaključenem inšpekcijskem nadzoru,“ so za 24ur.com povedali za konkreten primer, ki ga obravnavamo.

Pojasnili pa so nam, da iz zakona o delovnih razmerjih izhaja, da delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, pa so neveljavna. Zakon tudi določa, da delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Delavec pa ne more dati soglasja pred nastankom delodajalčeve terjatve.

Težave s kreditom: Kaj lahko storite?

O nenakazovanju in zamujanju pri nakazovanju zneska kredita s strani delodajalca inšpektorat pravi, da gre za civilna razmerja, pri katerih oni nimajo pristojnosti. Reševanje nastalih razmer je v pristojnosti sodišč. V primeru suma storitve tatvine oz. goljufije pa delavec lahko poda prijavo policiji.

Za mnenje o nastali situaciji smo povprašali tudi v Hranilnici Lon, ki je Jožetu odobrila kredit. Na vprašanje, kaj naj kreditojemalec stori, če ugotovi, da njegov delodajalec odvaja denar za poplačilo mesečnega obroka od njegovega osebnega dohodka, denar pa ne izplača banki oz. z izplačilom zamuja, so nam povedali, da gre v konkretnem primeru za notranje razmerje med delavcem in delodajalcem in za zavezo delodajalca delavcu, da bo zanj vršil določna opravila, npr. nakazoval anuitete kredita.

"Če delodajalec prekrši svojo zavezo, je delavcu odškodninsko odgovoren, kar lahko delavec s tožbo izterja od delodajalca. V tak notranji odnos finančna ustanova ne more posegati in poplačilo lahko zahteva le od kreditojemalca, tj. delavca,“ je za 24ur.com odgovorila predstavnica Hranilnice Lon Petra Kalan. Prav tako v primeru, če delodajalec kredit nakazuje z zamudo in se pri tem kopičijo zamudne obresti, se lahko delavec obrne na sodišče. Nastalo škodo (obresti, stroški opomina, odpoved kredita in podobno) lahko delavec s tožbo izterja od delodajalca.

"Po kreditni pogodbi je kreditodajalcu zavezan edino kreditojemalec, od katerega hranilnica terja neplačane obroke kredita oz. obresti oz. druge stroške. Če kreditojemalec poda tudi upravno izplačilno prepoved, pa jo kreditodajalec lahko predloži delodajalcu v izpolnitev, in če ugotovimo, da je ta ne izpolnjuje, delodajalca pozovemo k plačilu. S podajo upravno izplačilne prepovedi delavec kot kreditojemalec ni prost svoje obveznosti po kreditu in kreditodajalec terja za obroke kredita tudi kreditojemalca – delavca. Če delodajalec ne izpolnjuje upravno izplačilne prepovedi, je odškodninsko odgovoren delavcu za vso nastalo škodo, kar lahko delavec od njega izterja s tožbo. To razmerje je notranje razmerje med delavcem in delodajalcem in vanj finančna ustanova ne more posegati. Dokaz o tem, da delodajalec ne izpolnjuje naročila delavca za nakazovanje obrokov kredita oz. ne izpolnjuje podane upravno izplačilne prepovedi, je lahko izjava finančne ustanove, da s strani delodajalca ni prejela potrebnih plačil iz naslova obrokov kredita. Sicer pa mora izpolnjevanje naročila delavca oz. upravno izplačilne prepovedi dokazovati delodajalec,“ je še razložila Kalanova.

In kaj poreče NLB?

Za mnenje in komentar primera smo povprašali tudi našo največjo banko Novo ljubljansko banko (NLB). Svetujejo, da se v tovrstnih primerih takoj odpravite v svojo banko in jih obvestite o nastali situaciji. "V izogib tovrstnim težavam priporočamo vsakemu kreditojemalcu, da kredit odplačuje s trajnim nalogom s svojega osebnega računa. Trajni nalog je brezplačen, kreditojemalec pa si sam izbere najbolj ugoden datum v mesecu glede na njegove prilive,“ je za 24ur.com razložila predstavnica odnosov z javnostmi pri NLB Mojca Strojan.

V primeru težav Strojanova svetuje, da zahtevate izpis prometa, da se vidi, kam je bil denar, ki je bil odtegnjen, dejansko nakazan. Lahko se namreč zgodi, da v računovodstvu vašega delodajalca sicer odtegnejo obrok, ampak ga preusmerijo na napačen račun.

Dodaja pa, da mora za pravočasnost plačila obroka poskrbeti kreditojemalec. Za poravnavo obrokov terja NLB samega kreditojemalca. To storijo tudi v primeru, če do neizplačevanja kredita ni prišlo po njegovi krivdi. "Zato priporočamo, da plačevanje kredita čim prej preusmeri na trajni nalog, če je to mogoče. Krivda na strani delodajalca bi bila lahko samo, če bi se dokazalo, da so mu res odtegnili in denar usmerili na napačen račun,“ opozarja Strojanova. Od banke zahtevajte, da vam odprejo trajni nalog, preko katerega boste plačevali svoj kredit. Banka pa nato sama obvesti delodajalca, da odtegovanje obrokov preko plače ni več potrebno.

Za povračilo nastale škode, ki vam jo je povzročil delodajalec s svojim ravnanjem, pa boste morali na žalost angažirati dobrega odvetnika.