Gorše dvomi o verodostojnosti mnenja finančne izvedenke

Sojenje zoper suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta zaradi domnevne zlorabe položaja v stečaju HKS Sicure in kupca terjatev HKS Sicure Jožeta Šušteršiča se bo s sklepnimi besedami končalo v petek. Tako je danes ob koncu glavne obravnave, na kateri je bila zaslišana finančna izvedenka Mateja Gubanec, povedala sodnica Dejana Fekonja.

Gubančeva je za današnje zaslišanje, ki je potekalo na ljubljanskem okrožnem sodišču, pripravila kopico tabel in pojasnjevala, kako in v kolikšnem znesku je bil nakazan denar na Šušteršičev tekoči račun. Po njenih besedah se je denar 328 posojilojemalcev, katerih terjatve je Gorše prodal Šušteršiču, najprej zlil na račun HKS Sicura, od tam pa na račun Šuštaršiča.

Kot je pojasnila finančna izvedenka, je Šušteršič s prodajo omenjenih terjatev, ki jih je od Goršeta kupil za nekaj več kot osem milijonov takratnih tolarjev, dobil 54,97 milijona tolarjev (okoli 229.400 evrov). Sicer pa je Šušteršič po pojasnilih Gubančeve na svoj račun prejel za okoli 104 milijone tolarjev (okoli 434.000 evrov) nakazil, skupaj z omenjenimi 54,97 milijona tolarji; pri razliki gre za nakazila iz drugih naslovov, česar pa na sodišču ne obravnavajo, saj je v obtožnici omenjenih le 328 vlog.

Gorše je besede finančne izvedenke, kot je dejal, razumel, vendar pa ni razumel vsebine. Izvedenki je očital sistemsko napako pri izdelavi mnenja, saj da ni pravilno izračunala nekaterih postavk v priloženih tabelah, zato je podvomil v verodostojnost njenega mnenja.

Izvedenka je Goršetu odgovorila, da v HKS Sicura niso vodili prav nobenih evidenc o poteku izterjave, pri svojih izračunih pa da je upoštevala evidenčne liste in dejanska nakazila. Gubančeva je ocenila tudi, da Goršetova otvoritvena bilanca ni popolna, ne strinja se z njegovim izračunom čiste iztržljive vrednosti terjatev.

Odvetnik predlagal bolj izkušeni finančni izvedenki

Goršetov odvetnik Mitja Jelenič Novak je ob zaključku današnje obravnave poudaril, da se Gubančeva tudi danes podobno kot doslej v pisnih mnenjih ni opredelila do vprašanja čiste iztržljive vrednosti terjatev, kar je bila podlaga oz. način, na katerega je v skladu s tedaj veljavno zakonodajo stečajni upravitelj ocenjeval vrednost tovrstnih terjatev v stečajnem postopku.

Ob tem je opozoril, da izvedenka, ne le da takega izračuna ni naredila, ampak tudi ni navedla utemeljenih razlogov, zakaj takšen izračun ni verodostojen in možen, zlasti ob upoštevanju, da ga predpisuje slovenski računovodski standard 37.

Jelenič Novak je tudi poudaril, da Gubančeva nikoli doslej ni izdelovala podobnih izvedenskih mnenj in da je zanjo to prva tovrstna zadeva. Zato je predlagal, da sodišče zasliši izvedenki Silvano Jagodic in Anko Černe, ki sta bistveno bolj izkušeni od Gubančeve.

Tožilec predlogu obrambe nasprotoval

Tožilec Edvard Ermenec je predlogu obrambe po zaslišanju Jagodiceve in Černetove nasprotoval, saj da sta izdelali strokovni mnenji, ki jih je predlagal Gorše in zanju tudi plačal. Po njegovi oceni zaslišanje ne bi pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja.

Sodnica je ocenila, da je njuno zaslišanje oz. soočenje z Gubančevo nepotrebno, bodo pa prebrali njuni mnenji iz leta 2011.