V prihodnjih tednih bo v gorah mrgolelo planincev in pohodnikov, tudi manj izkušenih, zato policija še enkrat več opozarja, naj bo obisk gora dobro vnaprej pripravljeno in premišljeno dejanje.
Vodja Gorske enote policije Robert Kralj obiskovalcem gora svetuje, naj se tja podajajo primerno opremljeni in fizično pripravljeni. V primeru nesreče naj ravnajo preudarno, pozorni pa naj bodo tudi na hitre vremenske spremembe. Prav planinci, ki se z gorništvom sicer ne ukvarjajo, lahko ob nepoznavanju zakonitosti ravnanja v gorah predstavljajo nevarnost za nesrečo, je poudaril Kralj.
Ob vročih dneh pa v gorah prihaja do hitrih vremenskih preobratov, zlasti v popoldanskem času so pogoste nevihte s strelami, ki vsako leto v naših gorah terjajo kar nekaj smrtnih žrtev. Kralj vsem gornikom svetuje, naj se v primeru hitre spremembe vremena čim prej vrnejo. "Gora jih bo namreč počakala, strele pa so zelo krute in ne izbirajo ciljev," je pojasnil.
Šest reševanj v tednu dni
Poudaril je tudi, da je v gorah, zlasti na severnih pobočjih, še vedno nekaj snega. Na teh snežiščih, ki jih je na planinski poti treba prečkati, je nevarnost zdrsov. Prav zdrsi in padci pa so med najpogostejšimi vzroki za nesreče. Kot je povedal Kralj, so v četrtek izvedli že šesto reševanje v tem tednu. Tri nesreče so se končale s hudimi poškodbami.
Na forumih nekateri zavajajo
Kralj pravi, da so za pohod v gore potrebni primerna visoka obutev, topla oblačila in dovolj tekočine, da ne pride do dehidracije. Če se odpravljajo višje, v gorski svet, naj se planinci opremijo tudi z alpinistično čelado, zaradi snežišč pa na območjih nad 2000 metri še z derezami in cepinom. Zlasti tisti, ki gorništva niso vajeni, naj si izbirajo primerne ture, ki jih bodo tudi zmogli. O razmerah in zahtevnosti poti naj se pozanimajo tudi pri Planinski zvezi Slovenije, svetuje Kralj. Ne priporoča pa, da bi si informacije pridobivali na spletnih forumih, saj policija ugotavlja, da vse več ljudi, ki tudi sami o tem ne vedo dovolj, zavaja druge in jih spravlja v nevarnost.
Kaj storiti v primeru nesreče?
V primeru nesreče je poškodovanega najprej treba zaščititi pred dodatnimi nevarnostmi, denimo pred padajočim kamenjem. Nato mu po svojih močeh ponudimo pomoč, takoj pa je treba obvestiti tudi policijo oz. reševalce na številki 113 ali 112. Na pomoč bodo priskočili dežurna ekipa za helikoptersko reševanje v gorah ali pa gorski reševalci, ki so pripravljeni na izpostavah gorske reševalne zveze, je pojasnil Kralj.
V času dežurstva v poletni sezoni so po njegovih besedah odzivni časi reševalnih ekip zelo kratki. Od klica do vzleta helikopterja mine od sedem do 10 minut, na območju Julijskih Alp in Kamniških Alp pa so reševalci že v slabe pol ure.
Kralj svetuje, naj poškodovani ostane na istem mestu, da ga reševalci ne bodo iskali. Zlasti pa opozarja, naj bodo v primeru reševanja v steni s poškodovanim solidarni tudi drugi gorniki. Tudi tisti naj mirujejo, saj morebitno padajoče kamenje lahko ogrozi poškodovanca in reševalni helikopter, s tem pa celotno reševalno akcijo.
Mahajo naj le tisti, ki res potrebujejo pomoč
Gorski reševalci se srečujejo tudi s primeri, ko ljudje helikopterju mahajo v pozdrav, reševalci pa ne vedo, ali je kdo med njimi poškodovan. Zato Kralj svetuje, naj mahajo le tisti, ki res potrebujejo pomoč. Sicer pa je mednarodni znak za to, da nekdo potrebuje pomoč, dvig obeh rok v položaj črke "Y".
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.