Državni zbor potrdil interventni zakon

Zakon je med 81 prisotnimi poslanci v DZ podprlo 56 predstavnikov ljudstva, ostali, poslanci SDS, so se vzdržali.

Potem ko so predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 v sredo s številnimi dopolnili uskladili člani pristojnega parlamentarnega odbora, ga je danes na plenarni seji predstavil premier Robert Golob. Kot je dejal, gre za ukrepe s takojšnjim učinkom na terenu, z namenom, da preprečimo nastajanje nadaljnje škode ter ljudem pomagamo pri pripravah na obnovo. Ta bo trajala vsaj naslednjih pet let, je ocenil.

Predlog zakona je zastavljen v štirih sklopih. To so ukrepi za pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam ter sanacijski in preventivni ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti. Golob je izpostavil prvi sklop, to je pomoč ljudem. "Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni do treh stvari – 12-mesečnega moratorija na vse kredite, izredne denarne solidarne pomoči v višini do 11.600 evrov za štiričlansko družino ter oprostitve plačila stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno," je dejal.

Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa oproščeni plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačna malica oz. kosila, študentom pa podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu.

Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, med drugim z znižanjem katastrskega dohodka za poškodovana zemljišča.

'Odločitev za delo ob sobotah prostovoljna'

Spomnil je še na solidarnostni soboti v tem in prihodnjem letu, ki sta zapisani v predlogu zakona. Odločitev za delo ob sobotah bo prostovoljna, je poudaril in dodal, da se bo tistim, ki se za to ne bodo odločili, obračunal solidarnostni prispevek ob dohodnini. Toda letos se ne bo obračunalo še ničesar, prvi obračun bo v letu 2024, drugi pa v letu 2025, je povedal.

Osnova za obračun solidarnostnega prispevka bo vsota bruto dohodkov zavezanca, ki se v skladu z Zakonom o dohodnini vštevajo v letno davčno osnovo, določen pa je v višini 0,3 odstotka. Jani Prednik (SD) je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so v sredo na pristojnem odboru dodatno v osnovo za obračun prispevka vključili tudi dohodke iz kapitala in oddajanja v najem.

Mihi Kordišu iz Levice se zdi solidarnostni prispevek primeren ukrep za sanacijo škode in pomoč prizadetim. "V resnici bi ga morali v obliki pravičnejšega davčnega sistema implementirati mimo zgolj trenutnih kriznih razmer," je dejal. Borut Sajovic iz stranke Svoboda pa je zagotovil, da nihče od prizadetih ne bo ostal sam. Obravnavani zakon je slikovito opisal kot velik dolg tovorni vlak, ki ima spredaj lokomotivo pomoči, razumevanja za stisko in solidarnost, na njem pa so sredstva in za njimi orodja, ki bodo reševala stiske vsakega posebej in vseh skupaj. "S številnimi ukrepi bomo pomagali prav vsem, na vseh področjih," je zagotovil.

SDS in NSi: Poseganje v žepe ljudi ni potrebno, solidarnost ne more biti prisilna

Nasprotno je Zvonko Černač (SDS) menil, da dodatno poseganje v žepe ljudi ni potrebno. "Ko ocena škode še ni znana, za prisilno uzakonitev solidarnostnega prispevka ni nobene potrebe," je dejal. Poleg tega so ljudje po ujmi izkazali izjemno solidarnost, številni niso opravili samo ene ali dveh delovnih sobot na prizadetih območjih, pač pa tudi številne nedelje. Z donacijami so bila zbrana znatna sredstva in bodo tudi v bodoče, je dejal in opozoril, da je uvedba dodatne prisilne dajatve žalitev za številne posameznike. Černaču se zdi prav, da DZ sprejme zakon soglasno, vendar pa bodo glasovi poslancev SDS odvisni prav od določb v zvezi s solidarnostnim prispevkom. 

Podobnega mnenja so v NSi. "Tokrat bomo v NSi še zadnjič stisnili zobe in zakon podprli, kljub temu da ima številne pomanjkljivosti in težave," je dejal Matej Tonin, ki je tako kot Černač menil, da solidarnost ne more biti prisilna. "Je lahko zgolj prostovoljna in najslabše, kar se nam lahko zgodi, je, da se bodo ljudje zaradi prisilne solidarnosti v prihodnosti sprli, zagotovo pa solidarnostni prispevek ne sme postati trajni davek," je dejal.

Za sprejem zakona bosta glasovala tudi poslanca narodnosti. "Kot solidarnostna družba bomo morali pokazati prizadetim, da na prizadetih območjih ne bodo sami ter bodo država in vse ustanove zraven njih," je dejal poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Golob: V petih letih za popoplavne ukrepe sedem milijard evrov

Kot omenjeno so se poslanci pogovarjali tudi o predlogu rebalansa proračuna za letos.  Golob je v zvezi s tem dejal, da bodo v vladi v naslednjih tednih pripravili predlog zakona o obnovi, ki bo predvidel, da se za sanacijo avgusta poplavljenih območij v prihodnjih letih nameni med 6,7 in sedem milijard evrov. Pri tem želijo ta območja ne le povrniti v prejšnje stanje, temveč jih sanirati na način, da bodo "bistveno bolj odporna na podobne ujme".

V nadaljevanju je popisal načrte, kako do prvih milijard evrov, potrebnih za odpravo neposredne škode. 520 milijonov evrov bodo priskrbeli s predlaganim rebalansom letošnjega proračuna. Najpomembnejši vir, skupaj okoli dve milijardi evrov, naj bi bila evropska sredstva, od tega 400 milijonov nepovratnih sredstev iz solidarnostnega sklada, približno 800 milijonov iz prerazporeditev kohezijskih sredstev, 750 milijonov evrov pa iz dodatnih povratnih sredstev iz mehanizma EU za okrevanje in odpornost po koronski krizi.

Kot je v zvezi s slednjim spomnil Golob, je o tem v sredo že obvestil predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, danes pa bodo vlogo tudi formalno poslali v Bruselj.

Okoli 1,3 milijarde si vlada obeta od solidarnostnih prispevkov

Poleg omenjenih sredstev bo vlada skozi prerazporeditve integralnih proračunskih sredstev in prihranke pri proračunski porabi po Golobovih besedah pridobila še okoli 1,1 milijarde evrov, okoli 1,3 milijarde evrov si obeta od solidarnostnih prispevkov, 350 milijonov evrov pa naj bi neposredno pokrile zavarovalnine, ki jih bodo zavarovalnice izplačale prizadetim fizičnim ali pravnim osebam, je nanizal.

"Prav je, da se zavedamo dimenzij in koliko bodo prispevali posamezni deležniki," je nadaljeval premier. Ob tem je menil, da mora tisti, ki ima več, več tudi prispevati. "Prepričani smo, da je ta konstrukcija uravnotežena, izvedljiva in kot taka ne bo posegala v razvojne prioritete," je podčrtal. Delovanja Slovenije se ne sme zaustaviti, je dodal.

Spomnil je še, da je vlada obnovo po poplavah zaupala strokovnjakom. "Upam, da se bo politika na tem področju v vseh segmentih umaknila iz obnove, ker je to edini način, da bo ta obnova hitra, učinkovita in da bodo ljudje na koncu res lahko normalno zaživeli," je sklenil.

Predlogu popoplavnega rebalansa se kljub kritikam obeta podpora

Minister za finance Klemen Boštjančič je uvodoma poudaril, da je zaradi velike naravne nesreče potrebno odločno ukrepanje države, posledično pa je treba prilagoditi tudi državni proračun za 2023.

Predlagani rebalans, drugi letos, v bilanci prihodkov in odhodkov povečuje odhodke za 220 milijonov evrov, predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah. V računu finančnih terjatev in naložb pa zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij, a niso bila porabljena.

Predvidenih 520 milijonov evrov bo po Boštjančičevih besedah skrbno porabljenih, "poraba pa bo temeljila na zakonih, ki jih je oziroma jih še bo sprejel DZ". "Poudarjam, da v tem trenutku zaradi predvidenih sprememb državnega proračuna dodatno zadolževanje državnega proračuna ni potrebno," je sklenil minister.

Vlada je po njegovih besedah že spremenila finančne prioritete, na ministrstvih so že prilagodili projekte za letos, še bolj jih bodo v letih 2024 in 2025.

Kot je napovedal, bodo kmalu znova odprli kohezijski program za obdobje 2021-2027, saj bo poraba na njegovi osnovi po ministrovih besedah stekla prihodnje leto. Precej sredstev za obnovo naj bi namreč država dobila z reprogramom prioritet za porabo kohezijskih sredstev v tekočem finančnem okvirju.

Pomemben vir bo, tako Boštjančič, tudi dodatno zadolževanje. "Glede tega je še veliko neznank," je opozoril. Država se bo zadolžila prek mehanizma za okrevanje in odpornost, za kar je vlada sklep sprejela v sredo, o ugodnih kreditih pa se že pogovarjajo tudi z multilateralnimi bankami, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Evropska investicijska banke (EIB), je razkril minister.

V zvezi s solidarnostnimi prispevki pa je izpostavil, da ta del še ni dorečen in da politiki v zvezi s tem radi "dajejo kakšne všečne izjave, ki imajo ali nimajo veliko stika z realnostjo". Ponovil je, da gre politika vlade v smer, da tisti, ki imajo več, prispevajo več.

SDS IN NSi od vlade pričakovali več

 V SDS nasprotujejo obveznemu solidarnostnemu prispevku, ki bi ga morali po predlogu vlade za obnovo po poplavah prispevati državljani in gospodarstvo. Po oceni Janeza Janše bi bilo smiselno najprej poiskati vse druge možne vire in dobiti tudi strokovne ocene o višini škode. Bodo pa predlagane obdavčitve "s stisnjenimi zobmi" podprli v NSi.

Nasploh se z uvajanjem novih obdavčitev po Janševi oceni ne mudi. Predlagani obvezni solidarnostni prispevek dodatnega denarja ne bo prinesel še letos. Vmes pa bo DZ po besedah Janše na seji še vsaj dvakrat razpravljal o dopolnitvi interventnih ukrepov in bo tako obvezen solidarnostni prispevek še vedno mogoče uvesti, če se bo izkazalo, da je potreben. "Če se bo takrat izkazalo, da dejansko potrebujemo solidarnostne sobote in dodatne obdavčitve v razumnih mejah, jih bomo podprli, v tem trenutku pa za to ni argumentov," je dejal v izjavi za medije v DZ.

V strankah so pozvali k varčevanju državnih organov in učinkovitemu črpanju evropskih sredstev. V SDS in NSi so dejali, da so od vlade pričakovali več. "Pričakovali smo, da bodo vsa ministrstva, vsi organi v sestavi ministrstev, preverili pri sebi in ugotovili, čemu vsemu se lahko letos odpovedo in kje še imajo rezervna sredstva, ki bi jih lahko preusmerili v sanacijo poplav," je dejala Suzana Lep Šimenko. Pozvala je tudi k črpanju evropskih sredstev, saj da se vlada doslej pri tem ni izkazala. Ob tem se je obregnila ob v interventnem predlogu predlagane solidarnostne sobote in obvezni prispevek. Slovenci in gospodarstvo so solidarnost pokazali že z dosedanjo fizično pomočjo in nakazili, je utemeljila.

Do predvidenih dodatnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva so kritični tudi v NSi. Jernej Vrtovec je ocenil, da to kaže na zelo mačehovski odnos države. Kot je opozoril, iz Nemčije, ki je za slovensko gospodarstvo zelo pomembna, prihajajo slabi signali, slovensko gospodarstvo pa je "v bistvu hrbtenica tega vašega celotnega proračuna". Tudi sam se je zato zavzel za ustrezno črpanje evropskih sredstev, ob tem pa pozval še k pospešeni odpravi birokratskih ovir, saj bodo sicer vsa sredstva po njegovem zaman.

SD: Opozorila fiskalnega sveta so na mestu

Soniboj Knežak je v imenu poslanske skupine SD poudaril, da gre pri predlaganem rebalansu za "prva in najnujnejša sredstva, potrebna za učinkovit odziv in ustrezno pomoč vsem prizadetim". "V tem trenutku so glede na obseg nastale škode razmišljanja o možnih javnofinančnih tveganjih v drugem planu," je povedal, čeprav se je strinjal, da so opozorila fiskalnega sveta v zvezi z makroekonomsko situacijo na mestu. Tudi v tej luči je menil, da bo treba posebno pozornost nameniti transparentnosti, namenskosti in učinkovitosti porabe interventnih sredstev.

V Levici so izpostavili, da glavnina sredstev za sanacijo ne bo šla iz letošnjega proračuna, temveč iz prihodnjih dveh, torej za leti 2024 in 2025. Milan Jakopovič je ob tem menil, da bo treba v prihodnje spremeniti delovanje celotne družbe, "da zaustavimo podnebne spremembe in posledično katastrofe". "Marsikdo je in bo jezen na naravo, a ni narava tista, kamor moramo usmeriti svojo jezo – sistem, v katerem živimo, povzroča, da se ob zasledovanju individualizma, tekmovalnosti, pehanju za dobički stvari premnogokrat urejajo slabo, nezadostno ali se sploh ne urejajo, posledice pa plačujejo preprosti, nič krivi ljudje," je bil oster.

Andreja Kert (Svoboda) pa je med drugim opozorila na nujnost politične enotnosti, ki da je predpogoj za "hiter, pravilno odmerjen odziv v tej krizi". "Preprosto čas ni primeren za ozke strankarske interese, prerekanja, politični prestiž," je dejala. "Naša obljuba je, da ne zdaj ne ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah ljudje ne bodo prepuščeni sami sebi," je podčrtala.