Skorajda neverjetno, glede na to, da se danes prodajne police kar šibijo od raznovrstnega sadja in zelenjave, ne glede na sezono. Prav zaradi tega je veliko sadja in zelenjave skladiščenega po več mesecev. S tem se izgubljata svežina in količina vitaminov (npr. solata hranjena pri 20ºC že po enem dnevu izgubi 34 odstotkov vitamina C, po dveh dnevih pa kar 41 odstotkov).
Jemo torej Slovenci iz leta v leto več balasta? Oziroma, kakšno kakovost lahko sploh najdemo na prodajnih policah večjih trgovskih centrov, na tržnicah ali pri lokalnih kmetih?
Vse to je zanimalo ekipo, ki se je preoblekla v zeleno in (tudi s skrito kamero) posnela prodajalce sadja in zelenjave, ki so, nekateri resnicoljubno, pojasnjevali poreklo svoje ponudbe, nekateri pa breskve in fige iz osrčja Italije hitro prekrstili v prave domače fige iz Kojskega in v briške breskve. Prodajalci se namreč zavedajo, da vse več potrošnikov išče svežo zelenjavo in sadje, pridelano v naši bližini, saj ima večjo hranilno vrednost, več vitaminov in mineralov in je zato tudi bolj zdrava. Po večini je namreč obrana v optimalni dozorelosti in ne zori na poti oziroma v skladiščih, kjer bi jo obdelovali tudi s sredstvi za obstojnost. Zaradi svoje dozorelosti so plodovi tudi okusnejši. Kar smo ugotovili tudi ob obisku nasada breskev v Dorenberku.
Franc Vodopivec iz turistične kmetije Slavček z družino vsako jutro z dreves obere le tiste breskve in nektarine, ki so dosegle svojo optimalno zrelost in s tem sladkobo. Zjutraj jih naberejo nekaj sto kilogramov, do večera prodajo prav vse. Perzijska jabolka, kot nekateri imenujejo breskve, pokupijo tako domačini, kot tudi kupci iz bolj oddaljenih krajev. Za kakovost se splača zapeljati tudi malo dlje, pravijo.
Še mimo enega produkta tega poletja nismo mogli iti. Lani ga je bilo zaradi moče na trgu premalo oziroma so bile cene visoke, letos se ga otepamo. Paradižnik. Na tržnici boste zato v tem času le stežka našli paradižnik tujega porekla. Prav tako tudi v trgovskih centrih, kjer prodajo veliko slovenskega paradižnika, ki ga že četrto leto vzgajajo v Prekmurju. Posebnost njihove uspešne zgodbe je tudi ta, da po njihovih rastlinjakih letajo čmrlji, ki tudi oprašujejo njihove rastline, s tem pa dokazujejo, da pri njihovem načinu integrirane pridelave ne uporabljajo strupenih škropiv, saj bi v takšnem primeru čmrlji pomrli. Tudi mi smo preverili, ali paradižnik, ki ga lahko kupimo na naših prodajnih policah vsebuje pesticide, kakšne in koliko. Vzeli smo vzorce slovenskega paradižnika in paradižnika iz Italije.Obe vrsti paradižnikov sta iz integrirane pridelave. Odnesli smo jih v laboratorij, kjer plodove testirajo na več kot 200 različnih vrst pesticidov. Rezultati testov so bili negativni. Pravzaprav vrednosti sploh niso bile zaznane, kaj šele, da bi bile presežene. In tudi sicer naj bi imeli takšnih primerov, kjer bi našli nedovoljene pesticide oziroma bi bile vrednosti škodljivih strupov presežene, zelo malo, pravijo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ker se je trenutno začela tudi sezona fig, mimo njih nismo mogli. Njihovo poreklo smo preverjali na tržnici. Okušali smo tako slovenske kot italijanske in hrvaške, na koncu pa s pomočjo strokovnjakov Uprave za varno hrano ugotovili, da so prav vse iz naše zahodne sosede. Že pri prvem prodajalcu je bila več kot polovica sadja in zelenjave napačno označena. Porekla, ki bi moral biti na vidnem mestu, prav tako imen in priimkov proizvajalca oziroma imen dobaviteljev ni bilo nikjer, sadje in zelenjava pa je bilo označeno le kot "domače", "zelo sladko", "slovensko". Če naletite na takšne primere, imate pravico, da od trgovca zahtevate potrdilo o poreklu. Ujemale se niso niti dobavnice, nekatere so bile tako stare, da bi sadje, ki so ga kupili z njimi, že zdavnaj zgnilo. In zato bo moral prodajalec tudi plačati tja do 1000 evrov globe. Kakovost sadja in zelenjave ter poreklo oziroma sledljivost je inšpektorica preverila tudi v enem od trgovskih centrov, kjer večjih nepravilnosti ni bilo.
Kupcem pa ni pomemebno le to, od kod sadež prihaja in ali je zdrav, ampak tudi kako okusen je. Tudi to smo preverili. In sicer s pomočjo priznanega kuharskega mojstra in tudi žiranta v oddaji Master Chief Luke Jezerška, ki je ugotovil (porekla in pridelave mu nismo izdali), da najlepše dišijo in imajo tudi največ okusa prav plodovi iz slovenske pridelave. Ti so namreč lahko do konca dozoreli na drevesih ali rastlinah, medtem ko so bili njihovi stanovski kolegi iz oddaljenih tujih krajev utrgani že zdavnaj prej in shranjeni v hladilnicah.
Star slovenski pregovor pravi: Ako ni sladkega jabolka, je tudi kislo dobro. A pameten trgovec, ki vidi dolgoročno, bi se moral držati raje drugačnega pregovora. In sicer: Z žlico medu ujameš več muh, kakor s polnim sodom kisa. Kajti tudi potrošniki postajajo vse večja kritična masa.
KOMENTARJI (168)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.