Gluha ušesa planincev reševalcem povzročajo vse več preglavic

Zelo jasna opozorila poznavalcev razmer v gorah očitno še vedno ne zaležejo. V prvih petih letošnjih mesecih se je namreč v slovenskih gorah zgodilo že 125 nesreč, v katerih je bilo 80 poškodovanih, tri osebe pa so se smrtno ponesrečile. Reševalci so morali s helikopterjem poleteti v kar 32 primerih.

Le ugibamo lahko, zakaj se ljubitelji gora vse bolj brezglavo podajajo v nevarne razmere, a statistika jasno kaže, da imajo reševalci z njimi vedno več dela. Kot je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije Jani Bele, so lani prvič opravili več kot 400 reševalnih akcij. Eden od vzrokov je po njegovih besedah v tem, da so bile lani sicer celo leto zelo dobre razmere za hojo v gore. Število posredovanj gorskih reševalcev tako raste zaradi vse večjega obiska gora ter tudi zaradi športov v gorah, kot je jadralno padalstvo.

Število smrtnih žrtev nesreč v gorah je najverjetneje po zaslugi boljše opremljenosti reševalcev manjše kot leta pred tem, in sicer je v gorah lani v 406 nesrečah umrlo 28 oseb, poškodovanih pa je bilo 219. Posebej Bele opaža porast nesreč zaradi telesne nepripravljenosti planincev, ki je velikokrat tudi vzrok padcev in zdrsov.

V gorah še vedno sneg, zato moramo biti previdni

Trenutne razmere v gorah, kjer je na severnih pobočjih še sneg, terjajo previdnost planincev pri izbiri same ture. Na poteh je tudi veliko kamenja, ki se lahko zakotali v dolino, zato je potrebna zelo dobra oprema z varovalno čelado. To sicer v slovenskih gorah uporablja vse več ljudi, kar Bele pripisuje stalnemu opozarjanju s strani GRZS in Planinske zveze Slovenije (PZS) ter policijskim preventivnim akcijam.

Iz gora nas rešujejo že okroglih 100 let, opravili so preko 8000 reševanj, umrlo je 1960 ljudi

Slovenski gorski reševalci letos praznujejo stoletnico delovanja. Ob tem jubileju izdajajo tudi novo knjigo Reševanje v gorah Sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji 1912–2012, ki bo naprodaj od naslednjega tedna. Član uredniškega odbora knjige France Malešič je pojasnil, da so v njej predstavili gorsko reševanje, reševalci pa so zapisali tudi pretresljive zgodbe, s katerimi so se srečali pri svojem delu.

V knjigi niso mogli popisati vseh reševanj, ki so jih v sto letih opravili gorski reševalci, je pojasnil strokovni delavec GRZS Dušan Polajnar. Od junija 1912 do konca maja 2012 so opravili 8366 reševanj in iskanj. V vseh nesrečah v sto letih pa je življenje izgubilo 1960 ljudi.

Osrednje praznovanje stoletnice gorskega reševanja bo sicer v soboto, 16. junija, v Kranjski Gori, kjer bo potekal tudi dan planincev. GRZS in PZS bosta pripravili številne prireditve, opravili pa bodo tudi vajo iz reševanja s sedežnice, iskanje z reševalnimi psi in reševanje z uporabo helikopterjev.

Z junijem se je začelo tudi dežurstvo na letališču na Brniku, kjer sta za posredovanje pripravljena dežurna ekipa helikopterja, gorskih reševalcev in dva zdravnika. 20. junija bo po dolgotrajnih zapletih vendarle odprt tudi heliodrom na Splošni bolnišnici Jesenice.