'Glede pokojnin bodo verjetno potrebni popravki'

Finančni minister Janez Šušteršič se strinja, da bodo v varčevalnem zakonu glede pokojnin verjetno potrebni popravki. S tem se sicer, priznava, ni podrobno ukvarjal, vendar da je "verjetno res prišlo do tega, da to, kar se je zgodilo, ni bil ravno namen tistega, kar smo v zakonu poskušali doseči". Kako to popraviti, bodo po njegovih besedah povprašali ministrstvo za delo.

Šušterič je ob nekaterih pripombah koalicije na varčevalni zakon spomnil, da se je poseglo v zelo veliko zakonov in kakšna podrobnost morda ni bila do konca premišljena, kar pa da je moč popraviti.

Kaj določa zakon?

Zakon za uravnoteženje javnih financ določa, da se pokojnine, za katere izplačilo zagotavlja država iz proračuna in ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, junija znižajo.

Med upokojenci, ki so se jim pokojnine znižale, je približno 8000 tistih, ki so del delovne dobe prebili v nekdanji SFRJ, približno 7500 je borcev NOB, skoraj 4000 je nekdanjih beguncev in internirancev ter 2700 nekdanjih vojaških zavarovancev. Nižje pokojnine je prejelo tudi 1600 nekdanjih delavcev organov za notranje zadeve in zavodov za prestajanje kazni zapora.
Zakon je določil tudi omejitve pri izplačilu letnega dodatka za upokojence, prejemniki pokojnine v višini nad 622 evrov pa do letnega dodatka niso upravičeni.

Pokojnine v višini do 933 evrov so se sicer znižale za največ 150 evrov, tiste do 1088,5 evra za največ 200 evrov, pokojnine do 1244 evrov največ za 250 evrov, pokojnine do 1450 evrov največ za 300 evrov, pokojnine nad 1450 evrov pa največ za 350 evrov.

DeSUS uravnoteženja pri pokojninah ne podpira več

SD in Pozitivna Slovenija sta v DZ vložili predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerim želita spremeniti člen, ki "nesorazmerno posega v pravice nekaterih skupin upokojencev".

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je v torek po izvršnem odboru stranke pojasnil, da predlagajo, da varčevalni ukrepi ne bi prizadeli upokojencev, ki so delali v Sloveniji, sedež podjetja pa so imeli zunaj Slovenije, tistih borcev, ki so sodelovali pri narodnoosvobodilni borbi, in tistih, ki naj bi bili prikrajšani zaradi določb zakona o žrtvah vojnega nasilja.

'Tisti, ki imajo dileme, morajo povedati, kje je alternativa'

Minister za delo Andrej Vizjak je danes pojasnil, da bi v tem primeru šlo za veliko večino od 26.000 tistih, pri katerih so nameravali poseči v prejemke. Sam poseg v pokojnine, ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je po njegovih besedah težak 31 milijonov evrov na letni ravni. Kaj bi to pomenilo za proračun, je sicer vprašanje za ministra za finance, je pojasnil Vizjak. Kot je opozoril, pa bi to pomenilo, da bi bilo treba denar vzeti drugje. "Tisti, ki imajo te dileme, morajo tudi povedati, kje je alternativa," je poudaril.

Napake bodo po potrebi odpravili

Zakon je bil predlagan, koalicijsko usklajevan, na vladi sprejet, v parlamentu potrjen, je poudaril minister za delo. Po besedah Vizjaka je sicer možno, da je pri tem prišlo do kakšne krivice, zato je že napovedal, da bodo napake po potrebi odpravili. V kolikor bo rez takšen, da bi izvzeli veliko večino tistih, ki jih je ukrep prizadel, pa se Vizjak sprašuje o smislu reza v pokojnine, ki se izplačujejo iz državnega proračuna. "Razumem pa burne reakcije ljudi, ki so bili prizadeti s tem zakonom," je dejal.

Na vprašanje, ali je mogoče govoriti o lustraciji pri teh 26.000 upokojencih, je Vizjak odvrnil, da je to "čista neumnost". "Saj so v teh kategorijah tudi politični zaporniki, ki jih je preganjala bivša komunistična oblast in podobno. To pa res najostreje zanikam", je dejal.