Janković: Pričakujem zmago, in to v prvem krogu

Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković, ki je bil decembra izvoljen za poslanca v DZ in je moral zapustiti županski stolček, bo znova kandidiral za ljubljanskega župana. Pravi, da odločitev ni bila lahka, pričakuje pa zmago, in to v prvem krogu.

Kot je dejal, je pred odločitvijo tehtal mnoge argumente za in proti, a je po njegovih besedah pretehtala odločitev, da lahko na mestu ljubljanskega župana največ prinese za Slovenijo, za Ljubljano in tudi za stranko Pozitivna Slovenija. Pojasnil je tudi, da je dobil soglasno podporo mestnega odbora stranke.

Ob tem je spomnil, da je že pred decembrskimi državnozborskimi volitvami poudarjal, da se vidi v izvršilni funkciji, ne pa kot poslanec. Tako je šlo le za odločitev, "ali sem na vladi ali na županstvu", je pojasnil. Kot je dejal, so državljani po njegovem mnenju stranki Pozitivna Slovenija dali največ glasov ravno na podlagi dobrega dela, pokončnosti in zagovarjanja demokratičnih načel v Ljubljani.

Kot pravi Janković, za štiri leta vnaprej sicer težko govori, a trenutno se še vedno vidi v vlogi mandatarja. Če bi bile kmalu vnovične državnozborske volitve, državljani po njegovem prepričanju ne bi podprli strank, ki bi menjavale stališča "iz ure v uro ali iz dneva v dan". Kot meni, bi stranka Pozitivna Slovenija v tem primeru dobila še večjo podporo, ki bi jim omogočila sestavo vlade.

Na vprašanje, kako bo Ljubljančanom upravičil strošek za nadomestne županske volitve, je odgovoril, da je v državno politiko odšel tudi na predlog Ljubljančanov in da je ta "strošek" tudi 28 poslancev Pozitivne Slovenije, med katerimi jih je skoraj tretjina iz Ljubljane.

Če bo Janković, ki je pred lanskimi državnozborskimi volitvami ustanovil stranko Pozitivna Slovenija in postal njen predsednik, marca vnovič izvoljen za župana, mu bo s tem prenehal mandat poslanca sicer največje parlamentarne stranke, v državnem zboru pa ga bo predvidoma nadomestila Alenka Bikar. Janković ob tem zagotavlja, da bo stranka delovala naprej, in trdi, da bo še močnejša. S poslanci bo, kot pravi, dnevno v stiku.

Kandidiralo bo še sedem kandidatov

Poleg Jankovića je kandidaturo vložilo še sedem kandidatov: Mojca Kucler Dolinar (NSi in SDS), Jože Drnovšek (Naprej Slovenija), podpredsednik stranke Zares Vito Rožej, mestni svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek, predsednik Stranke enakopravnih dežel Jožef Jarh, kandidat SLS Matjaž Glavan in Gregor Škerl (Humana Slovenija).

Rožej, ki je danes vložil kandidaturo, pričakuje, da bodo v kampanji izpostavljene programske prioritete. Presenečenja so po njegovih besedah možna: "Če ne kupiš listka za loterijo, ne boš nikoli dobil glavnega dobitka." Slogana svoje kandidature nima, saj "niso pomembnejša stvar", programske smernice pa bo predstavil do prihodnjega tedna. Ima pa svoj slogan Kucler Dolinarjeva. Ta pravi, da videz ni vse.

Jazbinšek je medtem dejal, da je osnovna točka njegovega programa vzpostaviti najprej dobro delovanje uprave, ki je zdaj instrumentalizirana. Z okostnjaki se, kot trdi, ne bo ukvarjal. Jazbinšek, ki je sicer za ljubljanskega župana kandidiral že večkrat, med drugim tudi poudarja, da bo treba v Ljubljani najprej "dokončati tisto, kar vsi pravite, da je dokončano". Kot pojasnjuje, so med drugim to Barjanka, Vzhodni park, povezave ob Gradaščici in Kongresni trg.

Kandidat stranke SLS Glavan se je za kandidaturo odločil, ker se njihova vizija razvoja Ljubljane razlikuje od do sedaj predstavljenih smernic. Ljubljana je po njegovem mnenju postala "nekoliko odtujena od ljudi". S sloganom "Ljubljano vrniti ljudem" je hkrati tudi napovedal ustanavljanje medgeneracijskih centrov, kjer bi bilo več povezovanja, druženja, izboljševanja medčloveških odnosov, saj je v teh kriznih časih to ena od ključnih poti za povečanje optimizma ob pogledu v negotovo prihodnost. Temu ustreza tudi zagotavljanje dodatnih zelenih površin v mestu ter urejanje prostora in infrastrukture za rekreacijske namene.

Drnovšek, ki je za župana kandidiral že leta 2010, kandidira, ker želi izboljšati stanje v občini. Njegova stranka sicer v svojem programu med drugim poudarja ukinjanje brezposelnosti, zdravljenje gospodarstva in varčevanje z denarjem davkoplačevalcev.

Jarh, ki je nazadnje kandidiral leta 2006, je kot glavne točke svojega programa – poleg demokratizacije upravljanja Mestne občine Ljubljana – izpostavil še odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, samooskrbo Ljubljane, toplotno izolacijo javnih in zasebnih stavb v mestu ter povečanje kapacitet javnega transporta z uvedbo električnega trolejbusa na glavnih ljubljanskih vpadnicah.

Predsednik občinskega odbora stranke v Ljubljani Gregor Škerl iz stranke Humana Slovenija je svojo kandidaturo vložil uro pred iztekom roka. V stranki opozarjajo na potrebo po novi, boljši, pravičnejši ureditvi Slovenije in se zavzemajo za humano, pravično, zeleno, zdravo in srečno Slovenijo. Prepričani so, da je njihov program še posebej primeren za krizne čase.