Slovenija

'Kriza je odnesla en del BDP in tako visokih pravic seveda ni mogoče zagotoviti'

Ljubljana, 11. 04. 2015 13.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Vlada se je seznanila z drugim osnutkom nacionalnega reformnega programa za leti 2015 in 2016. Glavna cilja programa sta spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje javnofinančne stabilizacije. Tako Mramor kot Koprivnikar sta zadovoljna.

Finančni minister Dušan Mramor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar sta na novinarski konferenci po seji vlade povedala, da je drugi osnutek nacionalnega reformnega programa za leti 2015 in 2016 v primerjavi s prvim precej izboljšan. Oba sta dejala, da sta bila pozitivno presenečena nad ravnjo današnje razprave.

Ministra sta kot glavna cilja nastajajočega programa izpostavila spodbujanje gospodarske rasti in na tej podlagi nadaljevanje stabilizacije javnih financ, kar bo omogočilo postopno razbremenitev gospodarstva in državljanov.

Dušan Mramor - 1
Dušan Mramor - 1 FOTO: Miro Majcen

Mramor je nato naštel številne ukrepe, ki jih država načrtuje za spodbujanje rasti - od odprave administrativnih ovir, davčne reforme in deregulacije poklicev prek boljšega upravljanja z državnimi naložbami in premišljene privatizacije do strukturnih ukrepov na področju zdravstva, trga dela in pokojninskega sistema ter spodbujanja investicij skozi učinkovitejšo porabo sredstev EU in domačega proračuna.

Na področju javnih financ je omenil okrepitev fiskalnega okvirja skozi sprejem izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu in novega zakona o javnih financah, analizo učinkovitosti uporabe javnih sredstev in dolgoročne spremembe v strukturi teh izdatkov, s ciljem doseči strukturno izravnane javne finance v letu 2020.

Tako Mramor kot Koprivnikar sta pri javnofinančnem ukrepanju izpostavila, da je treba kratkoročne varčevalne ukrepe nadomestiti z dolgoročnimi strukturnimi ukrepi.

Kriza je odnesla en del BDP in tako visokih pravic seveda ni mogoče zagotoviti. To bi bili skoki javne porabe za kar nekaj odstotkov BDP, kar seveda ni mogoče. Dušan Mramor

O konkretnih podrobnostih nista želela govoriti, je pa Mramor pojasnil, da so ministrstva dobila nalogo, da preučijo, kateri ukrepi iz zakona o uravnoteženju javnih financ in zakona o izvrševanju proračuna, ki prenehajo veljati ali veljajo še naprej, so smiselni in primerni, katere pa bi bilo treba nadomestiti.

Glede plač v javnem sektorju Koprivnikar izpostavlja vprašanje, kako maso, ki jo imajo na voljo, uporabiti in preoblikovati tako, da bodo plače bistveno bolj stimulativno učinkovale na delavce. To je še predmet dogovorov s sindikati, je spomnil in dodal, da ni mogoče pričakovati, da bi vse ukrepe odpravili, saj bi to pomenilo, da bi masa plač poskočila za nekajkrat glede na to, koliko naj bi dobili na račun gospodarske rasti.

Spomnil je, da pri vprašanju razpoložljivih sredstev v javnem sektorju ne morejo gledati le na plače, temveč tudi na možnost optimizacije, predvsem na področju ravnanja s stvarnim premoženjem, informatike in javnega naročanja.

Tudi glede socialnih transferjev Koprivnikar pravi, da je potreben premislek, katere so tiste občutljive skupine in potrebe, ki jih morajo nasloviti, vendar v okviru finančnih zmožnosti. Popolna sprostitev vseh omejitev enostavno ni mogoča kar čez noč, je dodal minister za javno upravo.

Vlada naj bi osnutek NRP v ponedeljek posredovala v obravnavo socialnim partnerjem in pristojnim odborom DZ. V Bruselj mora v končni obliki skupaj s paktom stabilnosti romati do konca meseca. V NRP so opredeljeni načrtovani ukrepi, v paktu stabilnosti pa njihovi finančni učinki.

Štrukelj ne namerava odstopati od sprostitve varčevalnih ukrepov pri plačah v javnem sektorju

"Vlada je zagotovila, da bomo socialni partnerji lahko sodelovali pri oblikovanju nacionalnega reformnega programa, kar je tudi zahteva Bruslja. To se očitno ne bo zgodilo, ker bo očitno program sprejet brez našega sodelovanja in ne da bi vlada upoštevala naše mnenje. Če bi ga, potem bi spremenila temeljni koncept, saj je naša zahteva, da se plače postopoma izboljšajo. Če imamo gospodarsko rast, potem naj tudi zaposleni v javnem sektorju participiramo pri tej rasti," je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj v odzivu na današnje sprejetje drugega osnutka nacionalnega reformnega programa.

Pravi, da od dogovora o sprostitvi ukrepov pri plačah v javnem sektorju ne bodo odstopili, sicer sledi konflikt.

Erjavec zadovoljen glede pokojnin

Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je povedal, da je zadovoljen, da ne bodo ukinili Kapitalske družbe (Kad) in da bodo ustanovili demografski sklad, ker je ključno za DeSUS. "Iz Kada in demografskega sklada želimo zagotavljati sredstva za usklajevanje pokojnin, in sicer z naslova privatizacije, kjer gre 10 odstotkov kupnin neposredno v Kad oz. novoustanovljeni demografski sklad," je dejal in dodal, da so pokojnine "zaenkrat varne".

"Glede na dogovor s predsednikom vlade Mirom Cerarjem pričakujem, da se bodo januarja pokojnine uskladile za leto 2014, ker je bila gospodarska rast višja od 2,5 odstotka," je dejal. Glede letošnjega leta ni želel nič napovedovati, ker še ni znano, kakšna bo gospodarska rast.

Na vprašanje, kje so bili danes najmanj usklajeni, je odgovoril, da pri rezih na ministrstvih. Spomnil je, da mora država javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižati na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar lahko po njegovih besedah povzroči težave.

Karl Erjavec
Karl Erjavec FOTO: Miro Majcen

Erjavec na prihodkovni strani sicer pričakuje več sredstev, zato je zelo odvisno, kako bosta tekla letošnje in prihodnje leto, sploh glede novih zaposlitev in investicij, je dejal. Dodal je, da je med danes sprejetim osnutkom in osnutkom, ki so ga obravnavali v sredo, a ga še niso sprejeli, bistvena razlika. Obenem pa pričakuje, da bo do razlik prišlo tudi v postopku oblikovanja osnutka v dokončni predlog.

Kot pravi minister, je SD glede socialnih transferjev zastopal takšna stališča "kot običajno". A zelo podobno je tudi stališče DeSUS, torej da varčevanje ne sme iti na račun tistih, ki so najbolj ogroženi, je še dejal.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (208)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Biofanatik
13. 04. 2015 07.11
Biofanatik
13. 04. 2015 07.11
Ja, sužnji imajo zelo nizke in majhne pravice!
Jimi1
13. 04. 2015 02.26
+1
Ne kriza sama od sebe, temveč lopovi z (demokratskimi pedigreji) so nam odnesli velik del BDP-ja. Vsaka normalna država (razen Slovenije in Ruande) bi jih polovila on povrnila nakradeno, samo Slovenija ne !
Balki30
12. 04. 2015 20.56
+2
Tale rjavec je blazno zanimiv...karkoli se zgodi.....odnese celo ritko.....pa še napreduje...dela z lewimi in desnimi.....nobena afera mu ne škodi.....prawi kameleonček...glavn da dobr poskrbi za penzije....mamo sam 30.000 penzionistov z manj kot 100 eur penzije....tak da bravo korli.
ssbobo
12. 04. 2015 16.21
+5
Lep dokaz...................... vsi so zadovoljni v našem parlimentu z doseženim, le mi tlačani ne nejdemo zadovoljstva - SE PRAVI je treba zamenjati nas ne pa parlimentarce......... kajti v nas je problem, v našem nestrinjanju z njihovim zadovoljstvom ko gredo na kosilo za par Eurov ter na kavo za par Centov..................
evasle
12. 04. 2015 16.04
+6
"Kriza je odnesla..." Kriza ni nič odnesla, odnesli so imena in priimki, ki so na slabi banki, mi pa ne smemo vedeti, kdo so in denarja nikoli ne bodo vrnili, ker ga nihče ne zahteva! Bolj ko berem članek in izjave naših "možganskih trustov", manj vem, kaj hočejo povedati... Dolgoročni strukturni ukrepi, okrepitev fiskalnega okvirja, boljše upravljanje z državnimi naložbami... Kaj sploh to pomeni? To je domišljijski spis ali nadaljujmo začeto pod drugačnimi nazivi in imeni. Sami be.da.ki. Prvi ukrep bi moral biti: zapreti lopove in mlatiti, dokler ni denarja nazaj... ne pa človekove pravice in mutarija naših sodnikov pa varčevalni ukrepi. Nič več.
Jimi1
13. 04. 2015 02.28
Problem bi se dalo reševati tudi na Nemški način.... S dobrim starim šarcem v "starem piskru"....
ROMELS
12. 04. 2015 15.55
+3
Ni kriza odnesla BDP, ampak ga je pokradel javni sektor.
Kirbi_Bundi
12. 04. 2015 15.42
+2
Kako nujno je, da se uvedejo davčne blagajne je primer dimnikarskega področja. Dimnikarji na leto poberejo v svojih koncesijski rezervatih bruto. 60.000.000 € denaraja oz. rent.. Nekateri imajo za vsako izdano koncesijo oziroma občino zaposlenega enega dimnikarja kot inkasanta, tako, da komaj pokasira rente. Zato pa nimajo časa čistiti dimnikov in peči. Po izjavi velikega kršitelja dimnikarske zakonodaje Aleksandra Županeka v oddaji »preverjeno« na Pop tv, pa naj bi imeli okrog 10. Milijonov € prometa. Na ta način naj bi letno utajili okrog 12 milijonov davka. Tudi drugih kršitev je veliko, Jože Kaplar je svoji ženi podpisal koncesijo, kot navaden državljan, ko sploh še ni bil zaposlen na MOP. Gre za prava kriminalna početja., tudi dimnikarstvo Jelančič Ane je pridobilo protipravno premoženjsko korist, ko je neopravičeno zaračunavalo prevozne stroške, delo je opravljalo 4 mesece, ko sploh ni imelo podaljšane koncesije. Jelančič Ana je bila v komisiji za podeljevanje dimnikarskih koncesij, tako da si je sama sebi podeljevala v imenu države koncesije,vse to pa je požegnjaval s svojimi podpisi tedanji minister Janez Podobnik. Kot vse kaže je g. imel zelo omejena znanja iz tega področja ter je s svojim početjem storil ogromno škode državi in tudi uporabnikom dimnikarskih storitev. Kje so bili organi pregona? Kaj je počela pravna služba na MOP? Jelančičevim je še morala država plačati odškodnino 180.000€ plus zamudne obresti, vse to jim je uredil takratni minister in prijatelj Bogovič. Pri vseh teh poslih imajo na MOP velike pomagače, to so Andrej Vuga, Dušan Pichler, Vito Lojk, Jože Kaplar in Katja Stražiščar, le ti so pod okriljem MOP naročali pri dr Rajku Pirnatu kot ene vrste dežurnem pravniku oziroma tutorja,za razna svetovalna mnenja, za kar je MOP omenjenemu iz plačal 1.200.000€ za zelo škodljiva mnenja. S takimi mnenji so bile preprečene pristojnosti inšpekcijam določena pooblastila. Zato bi morale vse inšpekcijske službe, in tudi za kriminaliste bi bilo veliko dela. Nemudoma bi morali narediti revizije pri vseh izvajalcih oziroma lastnikih dimnikarskih podjetij. Priporočljivo bi bilo preveriti s kakšnimi nepremičninami razpolagajo posamezniki, Saj eden od teh bi naj imel jahto vredno čez dva milijona evrov, da o nepremičninah sploh ne govorimo. €. V samem odgovoru tržne inšpektorice Andrejke Gerlič je razvidno, da so Dovrtelovi zaračunavali potne stroške tudi po 36 € po gospodinjstvu. Če vzamemo povprečno po 15 € po gospodinjstvu za prevozne stroške 56000 gospodinjstev x 15€ = 840.000€ toliko je neopravičeno pridobil premoženjske koristi, če je vsako gospodinjstvo obiskal le enkrat. Za ta denar bi si takrat lahko kupil okrog 700.000 litrov 95 oktanskega bencina. Toliko pa ne porabijo en teden vsa oseba vozila v Sloveniji, in to v petih mesecih leta 2010, zadeva je bila prijavljena organom pregona v Krajno a zgodilo se ni nič. Dimnikarju grozi zapor, citat »Simonu Dovrtelu, bivšemu direktorju največjega dimnikarskega podjetja na Gorenjskem, po naših informacijah grozi do pet let zapora«. Kranjski kriminalisti naj bi ga namreč ovadili zaradi zlorabe položaja. Dimnikarstvo, ki ima koncesijo v desetih gorenjskih občinah, naj bi od maja 2011 do januarja lani ogoljufalo vsaj 124 strank. Storitve naj bi jim zaračunavali dražje, kot to določa cenik in jih za posamezno storitev oškodovali za od 2,5 evra do 32 evrov. Dvakrat za prvi pregled, storitve naj bi večkrat zaračunavali posamezno, namesto za več opravil skupaj, kar bi bilo za stranko ceneje. Poleg tega naj bi po prvem pregledu nove kurilne naprave, ki stane skoraj 65 evrov, odredili, da je potreben vnovični prvi pregled, za katerega so zaračunali še dobrih 32 evrov. Ogoljufani so bili predvsem starejši; najstarejša oškodovanka naj bi bila stara skoraj 90 let. A organi pregona pa nič, ker gre za nedotakljive goljufe. To je Slovenska folklora. Ista zgodba je glede ABD dimnikarstva iz Murske Sobote, Brenčič, le ta je še ponarejal pogodbe in jih je podpisoval brez vednosti lastn
novak.novak
12. 04. 2015 14.28
+0
če ne razumeš sarkazma, raj komentiraj kaj drugega. tolk let po vojni, pa še vedno nekaj deset tisoč "borčevskih" penzij?! pa haloooo... da je blo res tolk borcev, se ne bi štiri leta skrival po grmovju, pa pred nemcii bežal....
novak.novak
12. 04. 2015 14.29
+0
tole sem prej napisal nekje spodaj, in glej vztrajno pisalo da besede niso primerne? kaj ni primerno, admin, borec al penzija? sam vprašam...
slayer2
12. 04. 2015 15.03
+0
novak.novak
12. 04. 2015 15.52
+1
ti si tud med temi penzionerji, al tvoj mlajši brat? in pravzaprav kaj ti ni jasno? te kje kaj srbi? če nis funkcionalno pismen, pa raj komentiraj kaj drugega. ok?
novak.novak
12. 04. 2015 14.27
če ne razumeš sarkazma, raj komentiraj kaj drugega. tolk let po vojni, pa še vedno nekaj deset tisoč "borčevskih" penzij?! pa haloooo... da je blo res tolk borcev, se ne bi štiri leta skrival po grmovju, pa pred nemcii bežal....
novak.novak
12. 04. 2015 14.22
+3
dokler so denarji za izplačevat neke kvazi svetovalce in profesorje v stotisoč evrih, ni neke krize meinister, veš, in ne mi o kao se ne da več takih pravic zagotavljat. lepo popucaj pred svojim pragom, in poglej kam ti odtekajo milijoni, pol ti proletarcem o nezagotavljanju pravic...
vezuv_
12. 04. 2015 11.49
+8
Vsi samo govorijo in obljubljajo gospodarsko rast - s prodajo družbene imovine gospodarstvo niti slučajno ne bo rastlo, pa z zapiranjem raznih podjetij tudi ne. naše gospodarstvo itak držijo pokonci le nekaj večjih podjetij in pa v glavnem privatniki. Po letu 1991 še nisem slišala, da bi se zgradila kakšna tovarna in se zaposlovalo na veliko. uradna brezposelnost pa itak ni realna, saj je vsaj še ene toliko brezposelnih - le ti niso prijavljeni za zavodu. Kar naj obljubljajo, ko se bodo zavedli vsega bo že tik pred polnočjo ali prepozno :)
levasmuka
12. 04. 2015 12.25
+4
V Odrancih so zgradili Cartago, pa še marsikaj drugega. Če bi se preostala Slovenija razvijala vsaj s pol takšno hitrostjo bi lahko dvigovali pokojnine in plače. In vse je delo enega človeka, ki je znal in zna. Vso spoštovanje g.Markoja.
novak.novak
12. 04. 2015 14.21
-2
ja, sam je nemec gospodar, tako, da naj gredo naši kar lepo nekam v tri krasne...
novak.novak
12. 04. 2015 15.53
-1
in ti da en be-dak minus. in kdo je lastnik? ne pa da minus pršvasaš, lolek...
lodz68
12. 04. 2015 19.29
+1
sem zaposlen v Carthagoju......pa še enih 400 ....nas prav malo briga kdo je lastnik.Verjetno so zaposleni bolj zadovoljni kot trgovke v Mercatoru...
grundža
12. 04. 2015 10.35
+9
Saj ze hodimo.se učit nemsko, pa cez kako leto v avstrijo. :-) ker bruham ko gleaM kako se norca delajo.... Cel svet se nam.ze.smeji...
tony_abcde@yahoo.com
12. 04. 2015 10.01
+3
Pokradene miljarde v to v kvoto niso vštete...
LepistaNuda
12. 04. 2015 09.38
+2
Erjavec ima šajn?
borzojoj
12. 04. 2015 09.42
+2
borzojoj
12. 04. 2015 09.26
+11
Hmmm " Mramor kot Koprivnikar sta zadovoljna.." . A bo njima, kaj sfalilo ???? sam prašam.........
Borec21
12. 04. 2015 09.21
+4
Slovenijo kriza sploh nebi tako udarila če nebi bila politika spridena s takunskimi krajami zato pa tudi zavlačujejo ker skrivajo kar se da prikriti tako levi in desni so bili vsi složni pri tajkunizaciji
Jimi1
13. 04. 2015 02.30
Pa pravijo, da sodelovanje med njimi ni možno....?
vstajnik1941
12. 04. 2015 07.47
+6
In tako smo se lepega jutra zbudili n očalarski krivozobi odrešitelj je rekel da krize ni več. In to bo to tako kot prej šivilje v kratkih krilih, pritepenci iz Saraorcev...
DonDonDan
12. 04. 2015 07.31
+7
Država, kot balkanska Švica, ne more obstajati. Lahko je samo zrela in demokratična evropska država, ali pa balkanska država.
proletarec1
12. 04. 2015 07.28
+4
NEHAJTE SAMO BASAT V SVOJE ŽEPE.POKOJNINE,KI SO MANJŠE OD 800 EUROV JE NUJNO TREBA USKLADIT ZA20%IN ZVIŠAT MINIMALNE PLAČE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
shadyyyy
12. 04. 2015 13.11
+1
novak.novak
12. 04. 2015 14.24
+1
penzije bi morale bit za vse enake, in gotovo....
puspan
13. 04. 2015 08.53
+1
novak, ti imas pa zelo napredne socialne poglede. Penzije bi morale biti za vse enake, to bi vam mnogim seveda zelo odgovarjalo, se ve zakaj. V glavnem ste to tisti, ki ste v mladih letih govorili, da penzij sploh ne bo. To isto se bolj poudarjajo danasnji mladi drzavljani, ki so stari tam okrog 30 - 40 let. Ce bi vedeli, kako zavajajoce je to, ko bodo jokali enako, kot sedaj ti. Pozabljas, da ravno na visino penzije najbolj lahko vplivas sam takrat, ko je se cas za to. A kaj, ko takrat o temu ne razmisljate in za taksne obstaja zelo dober predgovor, ki glasi. "Kjer si mlad zvizgal, pa se star kasljaj". Dobro si to zapomni, drzi, kot pribito. To, kar pa si ti napisal, pa bi bilo zelo socialno, da bi bile enake pokojnine tudi za tiste, ki so predvsem invalidi in res handikepirani ljudje, ki sami niso za svojo usodo nic krivi.