Zdravniška stroka se zavzema za uvedbo sistema nekrivdnih odškodnin za primere, ko pride do zapletov pri zdravljenju. K podobni rešitvi je pred dnevi pozval že direktor postojnske porodnišnice Aleksander Merlo ob nedavni ponovni odškodninski razsodbi sodišča zaradi zapletov med porodom.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je na današnji novinarski konferenci, na kateri so predstavniki porodničarske stroke predstavili statistiko področja porodništva v Sloveniji, povedal, da želijo najti način, dati neko zadoščenje bolnikom, ki so oškodovani ob zdravstvenih zapletih, v bolj redkih primerih tudi strokovnih napakah. V Sloveniji je namreč po njegovih besedah v veljavi klasičen odškodninski sistem, ko mora bolnik zdravniku dokazati krivdo, če želi dobiti odškodnino.
Slovenska perinatologija dosega izjemne rezultate
O predlogu nekrivdnih odškodnin so se po Možinovih besedah odločili spregovoriti po nedavnih dogodkih v porodničarstvu, izpostavil je dosojeno odškodnino za zaplet pri porodu v Postojni. Na trenutke se je dalo razbrati, da rojevanje v Sloveniji ni v redu in da je morda rojevanje v Sloveniji celo nevarno, je dejal Možina. A poudaril je, da slovenska perinatologija dosega izjemne rezultate.
Zdravništvo po njegovih besedah politiki že desetletje predlaga uvedbo nekrivdnih odškodnin. A gre za proces, ki zahteva širši družbeni konsenz. "Nekrivdno zavarovanje je bolj humano, do odškodnin pridejo tudi tisti, ki utrpijo škodo zaradi zdravstvenih zapletov, in to brez pravdanj oz. sodišč. To je najboljša pot, da se obvarujemo pred defenzivno medicino, ki je draga in ne najbolj varna," je poudaril Možina.
Do odškodnine tudi tiste ženske, pri katerih je prišlo zgolj do zapleta in ne do strokovne napake
Tak sistem je uveljavljen zlasti v Skandinavskih državah, s katerimi smo si sicer po rezultatih na področju porodništva precej podobni, je navedel Možina. Priznal je, da bo taka rešitev na začetku morda pomenila nekoliko več stroškov za zdravstveni proračun, vendar je bolj humana. S takim sistemom bi namreč do odškodnine prišle tudi ženske, pri katerih je prišlo zgolj do zapleta in ne do strokovne napake. To bi bil po prepričanju Možine velik korak naprej.
Možina je danes pojasnil, da bo doseči tako spremembo velik izziv, saj morajo soglasje poiskati pri ministrstvu za zdravje in zavarovalnicah. V državah, kjer tako rešitev poznajo, imajo večinoma v okviru državne blagajne in ministrstva za zdravje oblikovane posebne sklade za odškodnine. Gre za nacionalni sklad, ki skuša hitro poravnati, je dodal.
Možina je izpostavil, da je porodništvo ena najbolj tveganih disciplin v medicini. Po njegovih besedah v svetu na tem področju zaznavajo najvišje zavarovalne premije, ogromno je število tožb, velik je tudi beg zdravnikov iz poklica. Zaradi vsega naštetega je v porodništvu v svetu močan pojav defenzivne medicine, ki pa ni najbolj varna in je tudi najdražja. Po opozorilih Možine trend defenzivne medicine že zaznavajo tudi pri nas.
Kaj je prednost sistema nekrivdnih odškodnin?
Kot v pravnem mnenju, ki so ga danes predstavili na zbornici, ugotavlja pravnik zbornice Peter Renčelj, sistem nekrivdnih odškodnin ne nadomešča odškodninske odgovornosti zdravnika v primeru strokovne napake, ampak zgolj razširja finančno kritje za bolnike tudi na primere, ko pride do nekaterih zapletov pri zdravljenju. V tujini imajo večinoma sestavljen katalog zapletov pri zdravljenju in kritje je omejeno zgolj na te, kritje je tudi omejeno glede na težo zapletov, določen je najvišji možni znesek kritja, prav tako so določene jasne omejitve kritja po vrstah izplačane škode.
Glavna prednost sistema nekrivdnih odškodnin bi bila zmanjšanje napetosti med bolnikom in zdravnikom, ko pride do nastanka neugodnega izida zdravljenja, je navedeno v pravnem mnenju. Postopek uveljavljanja odškodnine za bolnika bi bil bolj enostaven, vse to pa bi po prepričanju zdravniške zbornice privedlo tudi do zmanjšanja škodljivih finančnih učinkov defenzivne medicine.
Za uvedbo sistema nekrivdnih odškodnin bi po navedbah iz pravnega mnenja morali vzpostaviti ustrezno financiranje za delovanje takih "kompenzacijskih shem", kar da je vrsta socialnih zavarovanj. Renčelj je navedel tri različne možnosti financiranja takega sklada: iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz sredstev izvajalcev zdravstvenih storitev, ki bi jih ti vplačevali komercialnim zavarovalnicam, ali pa iz državnega proračuna.
Pravno mnenje opozarja tudi na minimalne zavarovalne vsote, za katere so slovenski delodajalci dolžni zavarovati zaposlene zdravnike. Ta znesek, ki ga določa zdravniška zbornica, trenutno znaša manj kot 15.000 evrov. To po oceni Renčlja predstavlja popolnoma neprimerno zaščito za zaposlene zdravnike. V primeru, ko je dosojena odškodnina višja od zavarovalne vsote, jim namreč grozi izterjava celotnega presežka teh 15.000 evrov, je navedel v pravnem mnenju.
Ob tem pravno mnenje še opozarja, da dokler zbornica ne bo določila višjega zneska, javni zavodih svojih zavarovalnih vsot niso dolžni dvigniti. Nižja zavarovalna vsota namreč zanje pomeni nižjo premijo in torej nižje stroške zavarovanja. "Takšna ureditev omogoča javnim zavodom varčevanje na škodo oz. rizik zaposlenih zdravnikov, ki nosijo končno tveganje nekakovostnih zavarovanj, čeprav na to nimajo nikakršnega vpliva," še opozarja pravno mnenje.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.