Geoblokiranje: ko postane pomembno, od kod si

Evropska unija želi na papirju delovati kot enoten trg, a v praksi se hitro pokažejo težave. Nakupovanje po spletu v drugi državi EU se lahko sprevrže v vse prej kot prijetno izkušnjo. Prepogosto se namreč zgodi, da izbranega izdelka ali storitve ne moremo naročiti oziroma plačati, če nismo iz 'prave' države. Slovenija je kot ena od manjših članic EU pri tem še posebej prizadeta. Očitno vsi še niso dojeli, da imajo za seboj trg z več kot pol milijarde ljudi, kar je 200 milijonov več kot v ZDA.

Kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), je težava z geoblokiranjem resna, kar dokazuje raziskava ANEC. V raziskavi je skoraj četrtina vprašanih že doživela, da je bilo njihovo naročilo zavrnjeno, ker so doma iz druge države EU. ''Evropska komisija v bližnji prihodnosti pripravlja spremembo vrste direktiv, ki so povezane s skupnim evropskim trgom, a hitre revolucije nikakor ne smemo pričakovati,'' opozarja Boštjan Okorn iz ZPS.

S katerimi težavami se po analizi ZPS potrošniki najpogosteje soočajo:

1. Države ni na seznamu

Izdelek smo našli, cena (zelo) ustreza, a naročila ne moremo izpeljati, ker smo iz Slovenije. Mogoče smo res naleteli na lokalno trgovino, ki izdelkov ne pošilja nikamor čez mejo, a glede na to, da s pošiljanjem po EU nimajo večjih sitnosti kot s pošiljanjem v svoji državi, je nerazumljivo, da (seveda ob plačilu stroškov poštnine) ne (z)morejo oddati pošiljke za Slovenijo. Prenesimo zgodbo v realni svet: ali v tujini pred vstopom v trgovino kdaj preverjajo, od kod prihajajo kupci?

2. Pošiljanje je lahko nesorazmerno drago

Povsem naključno izbran primer nakupa kolesarskega računalnika je takoj pokazal izjemne razlike pri ceni pošiljanja v različne države. Na prvem, nemškem, spletnem mestu, ki smo ga obiskali, so iz naslova IP ugotovili, da smo iz Slovenije, zato je bilo ceni dodanih 8,95 evra za stroške pošiljanja. Ko smo brez težav spremenili državo prejema, smo ugotovili, da bi tak znesek za poštnino plačali tudi prebivalci številnih drugih držav, denimo Avstrijci, Portugalci, Romuni .... Drugo (avstrijsko) spletno mesto ima splošno tarifo za pošiljanje v države EU (6,99 €), na tretjem (spet nemškem) spletnem mestu pa na veliko oglašujejo brezplačno poštnino za pošiljanje v Nemčijo in Avstrijo, ker pa je cena izbranega izdelka dokaj visoka, tudi v številne druge države: GB, CH, BE, CZ, DK, FR, IT, LI, NL, SL. SL v tem primeru ni okrajšava za Slovenijo, pač pa Slovaško, za pošiljanje v Slovenijo bi morali namreč plačati kar 50 evrov! Pri takšni ceni kolesarski računalnik seveda postane dražji kot v domačih trgovinah.

3. Garancija ne velja

Ena od glavnih ovir pri nakupovanju v tujini je povezana tudi z morebitnimi servisnimi popravili v in po preteku garancijskega obdobja. Še posebej pri izdelkih, ki jih v Sloveniji ne moremo kupiti, je zelo verjetno, da boste morali izdelek v primeru okvare poslati na servis v tujino, naj vas zato ne zavede besedna zveza 'evropska garancija'. Za povrh so garancijski pogoji v posameznih državah različni – kar, navsezadnje, lahko tudi pretehta pri izbiri, kje bomo izdelek kupili.

4. Poštni stroški

Ko kupujemo na spletu, se srečamo s tveganjem, da naročeni izdelek zaradi različnih vzrokov ne bo zadovoljil naših potreb. Zato imamo potrošniki možnost, da ga brez navedbe vzroka vrnemo prodajalcu. Rok za vrnitev je lahko različen, a v EU bi moral biti vsaj 14 dni. Edini kupčev strošek pri vračilu izdelka je povezan s poštnino za pošiljanje blaga prodajalcu. Ta pa nas lahko kar konkretno udari po žepu. Za pošiljanje od 2 do 5 kilogramov težkega paketa v velikosti 30 x 30 x 30 cm iz Slovenije v države EU boste morali pri Pošti Slovenije odšteti od 20 evrov naprej (kar je odvisno od države oziroma izbranega ponudnika) in celo več kot 100 evrov pri nekaterih drugih ponudnikih.

5. Digitalna vsebina

Zgodba zase je nakup digitalne vsebine – elektronskih knjig, filmov, glasbe ... Pri tem je Evropska unija pobudo popolnoma prepustila lastnikom avtorskih pravic, predvsem distributerjem, založnikom, produkcijskim hišam in podobnim. To dejstvo na najbolj krut način opazijo gledalci tujih televizijskih programov (za katere sicer plačujejo naročnino), ko jim med prenosi predvsem športnih dogodkov zatemnijo zaslon. Pogodbe so namreč še vedno vezane na določeno državo, zato se lahko prejemnik pravic predvajanja v posamezni državi pritoži in zahteva zatemnitev tuje konkurence.

Bo kmalu bolje?

''Glede na izkušnje s sprejemanjem evropske zakonodaje v preteklih obdobjih smo lahko zmerno optimistični. Prvi korak, namreč identifikacija, da ima skupni evropski trg resno težavo, je narejen, pri sprejemanju ukrepov za odstranitev ovir pa lahko pričakujemo precej burno razpravo, pri kateri bomo pravice potrošnikov glasno zagovarjale tudi potrošniške organizacije, združene v BEUC, Evropski potrošniški organizaciji. Želimo si, da čez nekaj let pri analizi trga ne bi več zaznali tako velikih anomalij in da bo spletno nakupovanje v tujini postalo tako preprosto, kot je nakupovanje v običajnih trgovinah,'' je zaključil Okorn iz ZPS.