Na družbenih omrežjih se širi fotografija gasilcev PGD Slovenske Konjice, ki so posredovali v prometni nesreči, ki se je zgodila v nedeljo popoldan nekaj čez 15. uro na štajerski avtocesti za predorom Golo Rebro. Gre za zelo čustveno fotografijo, na kateri eden od gasilcev na mestu nesreče k sebi stiska komaj osemletnega fantka in ga tolaži.
Fotografija in predvsem požrtvovalnost gasilcev je že požela veliko pohval, nam pa je uspelo izslediti gasilca s fotografije - Franca Čandra, ki je za 24ur.com opisal, kaj se je dogajalo včeraj popoldan.
Čisto nagonsko prestrašenega otroka stisnil k sebi
"V nedeljo sem dobil na pozivnik obvestilo o prometni nesreči, za katero je bilo takoj javljeno, da sta v njej udeležena dva otroka. Kot že mnogokrat prej, sem se odzval na poziv in odhitel v gasilski dom, od koder smo odhiteli na avtocesto s tremi vozili," pripoveduje Franc Čander, ki je gasilec že od leta 1974. "Otroka sta vidno prestrašena stala med kovinsko in betonsko ograjo. Pristopili smo k njima, sedel sem na betonsko ograjo in tudi njiju pozval, da sedeta. Med pogovorom ju je pregledala tudi zdravnica. Ker je zelo pogrešal mamico, sem ga objel in stisnil k sebi," pravi.
S pogovorom drug drugemu pomagajo preboleti travmo
Franc je oče dveh odraslih sinov, ima pa tudi vnukinjo. Tudi zaradi tega se ga je dogodek še bolj dotaknil. "Pri svojih preko 400 intervencijah k sreči nisem imel podobnih situacij. Gasilec sem od leta 1974. Najtežje se je soočiti z dogajanjem ob hudih prometnih nesrečah (hude poškodbe ali smrtni izid). Takrat se gasilci med seboj veliko pogovarjamo, več dni zapored pogovor nanese na dogodek in s tem si delno zmanjšamo travmo. V takih dneh so običajno tudi noči daljše in budne. Gasilska zveza Slovenije sicer nudi pomoč psihologa, a je v našem društvu še nismo koristili," pojasnjuje.
Včasih pozabljamo, da nesreče ne puščajo le telesnih poškodb, pač pa tudi čustvene brazgotine. Travme so se veda težje za otroke kot za odrasle, a tudi ti niso imuni na stres. "V prometnih nesrečah so pogosto čustveno prizadeti in šokirani tudi odrasli, ki jim prav tako v tistem trenutku dobro dene pogovor z nami. Na intervencijah nas je gasilcev vedno dovolj, da si kdo od nas vzame čas tudi za nepoškodovane udeležence, ki so prestrašeni oz. v šoku," pravi Franc in dodaja: "Rad sem prostovoljni gasilec in neprecenljivo je občutiti zadovoljstvo, kot ga občutimo mi, ko pomagamo in takrat, ko začutimo hvaležnost ljudi."
