'Gasilci prva in prava županova vojska'

Z gasilsko parado, v kateri je sodelovalo 480 gasilcev in 28 gasilskih vozil, so v Ljubljani zaključili praznovanja v okviru 140 let Gasilskega društva Ljubljana mesto in 140 let gasilstva v Ljubljani. "V krizi je prostovoljstvo edina sila, ki lahko sočloveku pomaga," je povedal predsednik Gasilskega društva Ljubljana Jošt Jakša.

Jakša je poudaril, da slovesnost predstavlja 140 let tradicije prostovoljnega dela in humanitarne pomoči sočloveku. "Za vodstvo prostovoljnih gasilcev v Ljubljani obletnica pomeni veliko obvezo, kajti to, kar smo prevzeli od prednikov, smo dolžni peljati naprej, kar pa je v mestnem okolju težko. Na podeželju gasilstvo je vrednota, v mestu pa je izgubilo to veljavo," je poudaril Jakša.

Javna gasilska služba v Ljubljani je sestavljena iz Gasilske brigade Ljubljana in 35 prostovoljnih gasilskih društev. V Mestni občini Ljubljana je javna gasilska služba organizirana v sklopu oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo.

Janković čestital gasilcem

Podpredsednik Gasilske zveze Slovenija Janez Grobolšek je ob zaključku parade poudaril, da gasilstvo ni le stvar podeželja, temveč tudi mesta. "Gasilci so prva in prava županova vojska, brez katere bi težko vodil občino," je dejal.

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je gasilcem čestital za 140 let delovanja in se jim zahvalil za to, da so Ljubljančani in Ljubljančanke lahko mirno spali. V Mestni hiši si je mogoče še do 4. julija ogledati razstavo Gasilstvo skozi čas.

Zagorelo v središču mesta

Prvi občni zbor samostojnega ljubljanskega gasilskega društva je v dvorani ljubljanskega magistrata potekal junija 1870. Vendar pa so ustanovni zbor morali za eno uro prekiniti, in sicer prav zaradi požara.

Med občnim zborom so nenadoma zadoneli trije streli z Gradu, kar je pomenilo, da je zagorelo v središču mesta. Načelnik Fran Doberlet, sicer imenovan tudi "oče slovenskega gasilstva", je takoj prekinil občni zbor ter prevzel poveljstvo pri gašenju. Gorel je Knežji dvorec – današnja Univerza v Ljubljani.

Pri gašenju so sodelovale vse tri čete. Po eni uri je bil požar pogašen in nadaljevali so občni zbor. Tako je gasilsko društvo ravno na svoj prvi občni zbor doživelo "ognjeni krst" in župan se je gasilcem zahvalil za hitro in uspešno intervencijo, je zapisano na spletni strani Gasilske brigade Ljubljana.

Prvi požar leta 1371

Leta 1371 je sicer opisan prvi požar v mestu Ljubljani. Močno je prizadel Gornji, Stari in Mestni trg. Pogorel je tudi rotovž, v njem pa mnoge pomembne listine in arhiv. Leta 1493 je ogenj uničil predel med Šuštarskim mostom in današnjim Vodnikovim trgom, pogoreli so Špitalska cerkev, Šenklavž in Minoritski samostan. Zgorela sta tudi škofijski in kapiteljski arhiv. V tem požaru je umrlo tudi 19 ljudi.

Da bi bili na požar pravočasno opozorjeni, so v Ljubljani organizirali nočno čuvajsko službo. Nočni čuvaj zavit v pelerino z laterno in helebardo je ponoči krožil po mestnih ulicah in budno pazil, da bi se kje ne pojavil nevšečni rdeči petelin. Ko je v grajskem stolpu bilo polno uro, je čuvaj ponovil uro in zapel meščanom, da je vse mirno. Ravnalec ure v stolpu pa je z udarjanjem z golo roko po malem zvonu ponovil število urnih udarcev.

Če je čuvaj opazil sumljiv dim, je s trobljenjem v rog ali z bitjem plati zvona opozoril meščane na nevarnost. Čuvaj v grajskem stolpu je v smeri požara izobesil rdečo zastavo, ponoči pa rdečo svetilko. Kasneje so bitje plati zvona nadomestili s strelom iz topa. En strel je pomenil požar v okolici, dva požar v mestu tri pa požar na mestni stavbi. Tak način alarmiranja se je obdržal vse do konca dvajsetih let, za večje požare pa vse do italijanske zasedbe Ljubljane leta 1941.