Gantar: Tveganje se ne sme dogajati na plečih ljudi

Da bi izkoristili razvojne potenciale, moramo znati tvegati, vendar pa se tveganje "ne sme dogajati na plečih ljudi, ki so že sedaj plačali najvišjo ceno", je na državni proslavi ob 90. obletnici združitve Prekmurcev z matičnim narodom dejal predsednik DZ Pavel Gantar. Prepričan je, da odgovori na tukajšnje razvojne dileme ležijo v samem Prekmurju.

Na proslavi je Gantar najprej spomnil, da so se Prekmurci pod tujim gospostvom dolga stoletja politično, gospodarsko in kulturno razvijali ločeno od matičnega naroda. Kljub temu pa so "narodno zavest in pripadnost slovenstvu ohranili vse do zgodovinsko pomembne priključitve k matičnemu narodu".

Predsednik državnega zbora je spomnil na obdobju po koncu prve svetovne vojne in po razpadu Avstro-Ogrske, ko je tudi slovenski narod videl "priložnost za uresničitev lastne nacionalne osvoboditve".

Gantar je poudaril tudi zasluge prekmurskega Slovenca Matija Slaviča za ugoden razplet Pariške mirovne pogodbe, s katero nam je uspelo priboriti ta del slovenskega etničnega ozemlja, ki je takrat pripadel novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Slavnostni govornik pa se je ozrl tudi na sedanjost. "Ne morem se izogniti prepričanju, da se ob usodi najbolj znamenitega, za Prekmurje celo ikonskega podjetja – 'naše Mure', ki je bila dolga desetletja znanilec razvoja, izrisujejo nove, širše in ne samo na to podjetje vezane odločitve. Od teh bo odvisno boljše življenje Prekmurk in Prekmurcev," je napovedal.

Postavlja se dilema, meni Gantar: "Ali podaljševati trenutno stanje, dokler je mogoče, z enim samim ciljem, da nam ne bi šlo slabše, kot nam gre danes; ali pa se oprijeti novih razvojnih razmišljanj in poti, ki bodo izkoristile speče potenciale, ki jih Prekmurje nedvomno ima."

Pred takšno razvojno dilemo pa je postavljena vsa Slovenija, je opozoril. Lastnost "nove paradigme" je po njegovih besedah "ravno ta, da ga vnaprej ne moremo dobro prepoznati in natančno opredeliti. Pa vendar ne tavamo v temi. Opazujemo in vidimo lahko, kako so v nekaterih podobnih primerih ravnali drugje. Kako so šli skozi, recimo temu pekel, ki ga prinašajo spremembe."

Razvoj nekega mesta ali pokrajine je vse bolj odvisen od človekove ustvarjalnosti, je prepričan Gantar. Prav tako pa na to po njegovem mnenju vplivajo okoliščine medčloveške in družbene tolerance, večetnični značaj skupnosti, stik različnih kultur in dobra izobrazba.

"Prav Prekmurje je tista naša pokrajina, ki ima te lastnosti izražene v večji meri kot marsikatero drugo območje v Sloveniji. Z izjemo izobrazbe," je ugotavljal predsednik DZ.

Če želimo izkoristiti razvojne potenciale, se moramo, tako Gantar, "osvoboditi spon, znati tvegati in pri tem posebej paziti, da nakopičeno znanje, spretnosti in izkušnje ob prestrukturiranju podjetij ne zaidejo v pozabo, ampak da se oživijo na novih temeljih".

Tveganje pa se "ne sme dogajati na plečih ljudi, ki so že do sedaj plačali najvišjo ceno in so soočeni z negotovostmi, ki jih prinaša preobrazba". To tveganje je smiselno in bo lahko uspešno le, če bodo tisti, ki že danes in ne po lastni volji najbolj tvegajo in prenašajo bremena zatečenega stanja, v prihodnosti na boljšem in ne na slabšem, je prepričan. Tu je na potezi država, ki mora pomagati tistim, ki si sami zaradi različnih okoliščin ne morejo pomagati, je dodal.

Odgovori v samem Prekmurju

Kljub temu Gantar verjame, da odgovori na razvojne dileme Prekmurja ležijo v Prekmurju in nikjer drugje. Kljub temu pa država po njegovem prepričanju ne more gledati stran. Država mora biti "najmočnejša prav na robu", saj bo lahko zdržala preizkušnje časa le, če bodo pritiske zdržali njeni robovi, kot se včasih označuje Prekmurje, je še dejal Gantar.