Gale: Bil se je pravi boj med MGRT in MORS, kdo bo imel nadzor nad pregledovanjem ponudb

Pustili so nas gole in bose in nas zadolžili za najpomembnejše javno naročilo v zgodovini Slovenije

"Od pristojnih nas ni nihče poslušal. Pustili so nas gole in bose na začetku." Tako se je začel eden najpomembnejših poslov v Sloveniji – dobava zaščitne opreme v višini skoraj 184 milijonov evrov, pojasnjuje žvižgač Ivan Gale, hkrati namestnik direktorja Zavoda za blagovne rezerve (Zavod), ki je razkril eno največjih afer. Na Zavodu so bili ob novici, da bodo vodili nabave zaščitne opreme "izredno neprijetno presenečeni", saj da je prejšnja vlada zadolžila ministrstvo za zdravje, obstoječa zakonodaja pa brez dvoma jasno določa, kdo je pristojen za zaščito prebivalstva v primeru razglašene epidemije.

"Kdo pri zdravi pameti bi Zavod zadolžil za izvedbo najpomembnejšega javnega naročila v zgodovini Slovenije. Zavod nima ne kadrovskih kapacitet ne znanja s področja zaščitnih sredstev. Takoj v začetku smo bili soočeni z okužbami s koronavirusom pri sodelavcih. Nismo vedeli, ali naj upoštevamo navodila in gremo domov ali naj delamo dalje. Jaz sem jemal vse skupaj, kot da hočejo uničiti vse zaposlene na Zavodu, posebej tiste, ki smo kljub ugotovljenim okužbah pri sodelavcih še vedno prihajali na sedež Zavoda."

Jasnih navodil, trdi Gale, ni bilo. "Bilo je bolj v smislu, kupujte, kar se kupiti da.  Kako pa naj bi vedeli, kaj vse se potrebuje. Potem se je začelo govoriti o pol milijarde evrov za nabave. In to naj bi Zavod zmogel z 10 ljudmi." Vseh skupaj je sicer na Zavodu zaposlenih 64 ljudi, od tega 35 na upravi in 29 v osmih skladiščih. 

Prve dni so se vsule ponudbe, se spominja Gale in niza, postalo je neobvladljivo prav zaradi pomanjkanja ljudi.  Kmalu sta se jim pridružili Andreja Potočnik iz MGRT in Jelka Godec, državna sekretarka za področje zdravstva v Kabinetu predsednika vlade, nato le enkrat sodelavki iz UKC-ja, da bi pomagali z vidika stroke. Bilo je izjemno težko in naporno obdobje, pravi Gale. "Najbolj sta vpili prav Godčeva in Potočnikova. Občasno pa tudi takratni direktor Zakrajšek zaradi vseh pritiskov."

FFP2 mask smo imeli naročenih za eno leto in pol lombardijskega scenarija

Nismo imeli uradno potrjenih potreb, Godčeva je poslala neko tabelo, Zavod je kupoval tudi stvari, ki jih sploh ni bilo na njej, našteva Gale. Tudi kasneje smo večkrat prosili za podatke, pa smo jih potem prejeli šele po nekaj tednih, takrat je podatke posredovala Medresorska delovna skupina (MDS), "ugotovili smo, da imamo npr. FFP2 mask naročenih za leto in pol lombardijskega scenarija". 

Gale se sprašuje, zakaj niso aktivirali številnih dobrih javnonaročniških služb po ministrstvih in zdravstvenih ustanovah. "Pa bi vsaka pokrivala en tip zaščitnih sredstev, pa bi bilo. Ampak ne. S tem bi se izgubil 'nadzor' nad postopki nabave."

MDS ni pripravljala ocen potreb in jih tudi ni pošiljala na Zavod, pa odgovarjajo na MORS. Zbiranje potreb po zaščitnih sredstvih je potekalo za potrebe zdravstva, občin, kritične infrastrukture, sil za zaščito, reševanje in pomoč ter državnih organov; potrebe za prebivalstvo so ocena. Vlada se je z  oceno za naslednjih 28 dni seznanila dne 24. marca.  

Analitično smo o postopkih, kako so zbirali potrebe zaščitne opreme, koliko jo je v skladiščih, pisali v dveh člankih – Država je razdelila dvakrat manj zaščitnih mask od ocen, je razlog v nerealnih ocenah ali praznih skladiščih? in Bo vlada pingpong med MORS in MGRT presekala z ukinitvijo medresorske skupine?  

Objavljamo pa aktualen seznam zaščitne opreme. Na Upravi RS za zaščito in reševanje (URZR) ne želijo konkretno navesti, za koliko časa ta oprema zadošča, ker je vlada sprejela ukrepe, po katerih so začeli pripravo nove ocene potreb. 

Gale: Sklepali so se ne le nepotrebni, tudi sumljivi posli

Na vprašanje, kateri posli so se mu zdeli najbolj sumljivi, Gale odgovarja konkretno: "V začetku vsi z ventilatorji, najbolj Geneplanet, potem Dobnik Trade, Acron, Pečečnik, Medicop, Inovatio, Cross Continental, Hmezad-TMT. To že v času sklepanja. Vendar robe ni bilo, signali za sklepanje pa so na začetku prihajali iz MGRT in MORS, potem pa smo bili odvisni samo od MDS."

Gale pojasni primer ponudbe Joca Pečečnika, ki jo je na Zavod posredovala, trdi, Andreja Potočnik iz MGRT.  "Na začetku sem rekel, da bi znalo bit vse ok, ker Pečečnik pozna kitajskega milijarderja in bo roba vsa tukaj že takoj v začetku aprila. Tudi Pečečnik je rekel, da ne vidi nobenih preprek za to. Njegovo ponudbo je potrdila MDS, pisal je Damijan Jaklin, da je ok. Ker je šlo za največje naročilo, sem Potočnikovi predlagal, da se pridobi tudi potrditev vlade, MZ ali URSZR. Seveda ni bilo potem s tem nič. Zavod pa je podpisal pogodbo. Potem so se začele težave z dobavami, kar se mi je zdelo sumljivo, če je Pečečnik govoril, da je roba že ukradena tujcem. Potem maske niso bile prave, zaščitni plašči za asistente tudi ne. Čudno vse skupaj. Pogodbo je seveda podpisal Zavod, soglasje k  pogodbi pa MGRT."

Podrobnosti, kdo vse in kako je posredoval poleg premierjeve soproge Urške Bačovnik Janša, tudi za podjetja z izjemno slabimi bonitetami, si lahko preberete v intervjuju z Galetom. 

Zamegljevanje pristojnosti od ministrstev do institucij in vmes še vsaj dveh skupin 

Kdo je v resnici odločal, kdo bo dobil milijonske posle za zaščitno opremo? V zapletenem sistemu šestih ministrstev, predvsem gospodarskega, obrambnega in zdravstvenega, upravo za zaščito in reševanje, blagovnih rezerv, pa medresorske delovne skupine in projektne skupine, se je odgovornost zameglila. V spodnjem grafu smo ponazorili, kako naj bi tudi v resnici vse skupaj potekalo.

Od 16. do 20. marca je Zavod prejemal in v celoti obravnaval ponudbe za dobavo zaščitne opreme, bistvena sta bila čim krajši rok dobave in cena, ki je morala biti v tržnih okvirjih.

20. marca je Zavod vse ponudbe posredoval na MGRT na naslov maske.mgrt@gov.si, kjer so pregledali strokovno ustreznost ponudb in ponudbe tudi varnostno preverili.

23. marca je po dogovoru MGRT in MORS to funkcijo prevzel URSZR preko elektronskega naslova ponudbe@urszr.si, "kar pa je imelo za posledico izgubo pregleda nad ponudbami in postopkom njihovega vrednotenja ter izbire," pravi Gale. Medtem pa na MORS-u državni sekretar in tudi do 30. aprila vodja MDS Damijan Jaklin trdi, da je URSZR samo deli opremo, elektronski naslov pa, da je nastal po spletu okoliščin, ker so bili le oni v eni uri sposobni ustvariti ta naslov.

24. marca je vlada imenovala MDS za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme v kateri so predstavniki MORS, URSZR, MGRT, MZ, MZZ, MNZ, MZI, ZBR. "Preko Terčeta in nekaterih drugih zaposlenih na MGRT, MORS in URSZR sem izvedel, da se je med MGRT in MORS bil pravi boj, kdo bo imel nadzor nad pregledovanjem ponudb."

Gale trdi, da je z ustanovitvijo MDS Zavod izgubil možnost pregleda, vrednotenja in izbire ponudb, "ki sta ga prevzela MGRT in URSZR, ne da bi prevzeli tudi odgovornost, Zavodu pa je preostalo le priprava in podpis pogodb s ponudniki, ki so jih izbrali drugi ter seveda odgovornost. Naša nezmožnost je bila izkoriščena za interese posameznikov, saj je nepregledno drobljenje procesa javnega naročanja po različnih organih povzročila nepreglednost in ugodne razmere za netransparentno delovanje."

Gale poudarja, ko je videl sklep o ustanovitvi Medresorske delovne skupine, "sem si rekel, da tole bo pa spet ena polomija. V njej  ni bilo predstavnikov stroke. Zato je ta MDS ustanovila znotraj sebe še eno strokovno skupino za pregled ponudb, kar je samo še dodatno zameglilo, kdo o čem odloča v postopkih nabave."

Svoje mnenje o MDS pa je Gale povedal svojim sodelavcem s tem elektronskim sporočilom.

Da bi ustanovili znotraj MDS še eno skupino, na MORS zavračajo."Po sklepu vlade o ustanovitvi MDS so po potrebi in pristojnostih sodelovali tudi drugi predstavniki ministrstev, državnih organov in vladnih služb. To so bili strokovnjaki s področja zdravstva, financ, transporta varnosti, ki so pomagali pregledovati ponudbe. Skladno s 5. členom je administrativno tehnično podporo MDS zagotavljalo Ministrstvo za obrambo. Znotraj MDS niso bile posebej imenovane strokovne skupine za pregled ponudb." 

Gale je prepričan, da je bilo v skupini premalo ljudi za pregledovanje ponudb, MDS pa, da ni storila ničesar, da bi jim ponudila dodatno pomoč. "MDS pa je to pristojnost prenesla na neko manjšo skupino, sama pa se je potem ukvarjala z vsem mogočim in prekoračila svoja pooblastila. Svoje osnovne naloge pa seveda ni izpolnila, kar je sramota zanje in za vlado. Sem poslušal, da preko 40 odstotkov ponudb ni dalo pregledati. Kakšen ključ pa je imela MDS za pregledovanje ponudb, pa ne vem še do danes."

Težko  je govoriti o realnosti in pretehtanosti, saj nismo imeli vseh relevantnih podatkov o vseh ponudbah, cenah, saj je bil velik del ponudb nepregledan, razlaga Gale. "Veliko ponudnikov je klicalo, zakaj se njihova ponudba ne sprejme, ker imajo konkurenčne cene in vsa dokazila. Mi nismo mogli nič, kot to posredovati naprej in prositi za pomoč. Od MDS nismo prejemali podatkov. Zavod je želel v pogodbe umestiti vsaj neka zavarovanja za dobro izvedbo posla ali pogodbeno kazen, neko boniteto ali karkoli. Pa so bili na MGRT proti temu."

Na MORS na vprašanji, kakšen ključ je imela MDS za pregledovanje ponudb in zakaj ni bilo pregledanih 40 odstotkov ponudb, odgovorijo, "ne drži, da ni bilo pregledanih 40 odstotkov ponudb. Na spletni naslov ponudbe@urszr.si so prihajala raznovrstna elektronska sporočila, vsako sporočilo pa ne moremo enačiti s ponudbo. Med 27. in 29. marcem smo na ta elektronski naslov prejeli 235 različnih elektronskih sporočil. Vsebovala so tako informacije o možni zagotovitvi opreme, različne predloge za nakup opreme, reklame za zaščitno opremo iz spletnih trgovin ter ponudbe, ki niso imele oblike ponudbe, ustreznih certifikatov in podobno. V tem času smo na Zavod odstopili v pristojno reševanje šest ustreznih ponudb."

Zaradi teh razlogov je bila na spletni strani URSZR 30. marca objavljena informacija o zbiranju ponudb za nakup zaščitne opreme, ki je vsebovala navodila o zahtevanih podatkih in dokazilih. "V objavljeni informaciji je bilo jasno navedeno, da v primeru, da ponudba ne bo izpolnjevala navedenih zahtev, taka ponudba ne bo obravnavana."

Na elektronski naslov ponudbe@urszr.si je bilo med 27. marcem in 15. aprilom poslanih 1.947 sporočil. Pregledanih je bilo 1305 sporočil, od tega je bilo Zavodu posredovanih 23 ustreznih ponudb. "Prispela elektronska sporočila so se pregledovala dnevno, po času prihoda, po popolnosti ponudbe in glede na vrsto zaščitne opreme, zlasti tiste, ki smo jo v določenem trenutku najbolj potrebovali."

MDS odločala o 23 od 59 poslov, kdo je o preostalih – Zavod, MGRT?

MDS je bila ustanovljena šele 24. marca, do vključno 24. marca je Zavod sklenil 25 pogodb. Po tem obdobju je bila k vsem ponudbam, na podlagi katerih so bile podpisane pogodbe, dobljena zelena luč MDS, pravi Gale. Medtem pa na MORS trdijo, da je MDS odločala le o 23 od 59 poslov. Kdo je torej odločil o 11 pogodbah? MGRT samostojno? 

Na MGRT pojasnjujejo, da je vlada 14. marca določila Zavod RS za blagovne rezerve za nabavo zaščitne opreme. "Zavod je od 16. do vključno 24. marca 2020 podpisal 21 pogodb z dobavitelji zaščitne opreme in 4 pogodbe z dobavitelji ventilatorjev. MGRT ni bil vključen v pogajanja in podpise posameznih pogodb, temveč se je v tem obdobju aktivnejše vključilo le pri nabavi ventilatorjev, ki so jih bolnišnice nujno potrebovale za reševanje življenj. Ostale aktivnosti za nabavo zaščitne opreme in podpis pogodb pa je vodil Zavod sam. Od 25. marca je ponudbe pregledovala Medresorska delovna skupina."

K pogodbi vselej soglasje MGRT, a nikoli s podpisom ministra Počivalška

Zavod ni podpisal nobene pogodbe brez soglasja MGRT, trdi Gale, niti tiste ne, ki mu jo očita minister, s podjetjem SLA marketing. "Tudi o tem je minister Počivalšek lahkotno lagal."

Na nobenem soglasju pa po vedenju Galeta ni bilo podpisa ministra Počivalška, ki je zato pooblastil uradnika iz MGRT. "Minister ni podpisan na nobenem dokumentu."

Gale tudi dvomi v ministrove besede, da ministrstvo pri izdaji soglasja pogleda samo, če so za to zagotovljena denarna sredstva in če je to v skladu s petletnim programom vlade. "Če bi res preverjali zgolj to, ne vem, zakaj so potem v določenih primerih soglasje zavrnili in se spuščali v vsebino in lastnosti ponudnika, npr. MD global logistics, kjer so zavrnili podaljšanje roka za en teden iz razloga, ker je »lopov«, tako pojasnilo mi je dal Terče".

O vlogi Počivalškovega zaupnika Mitje Terčeta, ki je bil po Galetovih besedah vodja vsega na Zavodu, podpisoval tudi ni ničesar, poleg Acrona pa da je zahteval sklenitev tudi večine ostalih poslov, smo podrobno pisali tukaj.