Morebitne odškodnine ne bodo ogrozile javnofinančnega položaja Slovenije, je premier Borut Pahor odgovoril na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča, "kdo bo nosil finančne posledice izplačil predvidenih odškodnin, dosojenih v sodnih postopkih t. i. izbrisanim". Dodal je, da je pravna pot edina prava pot za rešitev problema izbrisanih.

Pahor pravi, da odškodnine izbrisanim ne bodo ogrozile slovenskega javnofinančnega položaja. (Foto: Damjan Žibert)

Kot meni vodja poslanske skupine SNS Jelinčič, ni res, da dopolnilne odločbe izbrisanim niso povezane z odškodninami. "Z vsako odločbo država t. i. izbrisanemu prizna, da je storila napako in da mu je kršila človekove pravice," je poudaril in pojasnil, da to priznanje pomeni, "da je to treba nadomestiti in odplačati".

To je, je nadaljeval Jelinčič, namen t. i. izbrisanih. "Ni res, kar govorijo, da ne bo plazu tožb," je zatrdil in dodal, da ima društvo izbrisanih že vzorce teh tožb. Vprašal se je tudi, kako je mogoče, "da se država spušča v takšno grozljivo pustolovščino, ko imamo tako veliko število ljudi, ki živijo na robu preživetja".

Po Pahorjevih besedah ni nobenih dokazov, da bodo morebitne odškodnine ogrozile javnofinančni položaj Slovenije. Kot je zatrdil, bosta notranje ministrstvo in vlada pozorno spremljala položaj. V primeru, da se bo pokazalo nasprotno, se bo vlada na to ustrezno odzvala, ali z uvedbo pavšalnih odškodnin ali njihovim omejevanjem.

Jelinčič vztraja, da bo sledil plaz tožb. (Foto: POP TV)

Kot je tudi prepričan Pahor, je prišel čas, da vprašanje izbrisanih enkrat za vselej rešimo. Po njegovih besedah je izračune o domnevnih odškodninah sprožila do sedaj še nepravnomočna sodba ptujskega okrožnega sodišča glede odškodnine Aleksandru Todoroviću.

Jelinčič s Pahorjevim odgovorom ni bil zadovoljen, zato je predlagal, da DZ na eni od naslednjih sej opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade.

Na vprašanje poslanca SDS Zvonka Černača pa je Pahor odgovoril, da bi bil ustavni zakon sprejemljiv samo, če bi uredil problem izbrisanih čim bolj skladno z odločbo ustavnega sodišča. Černač je premierja namreč vprašal, zakaj ne podpre ustavnega zakona. Ob tem je Pahor poudaril, da se ne "požvižga" niti na voljo ljudi niti ne na pravno državo.

Po Černačevih besedah je ministrstvo za notranje zadeve brez zakonske podlage začelo izdajati dopolnilne odločbe osebam, ki so bile leta 1992 iz registra oseb s stalnim prebivališčem prenesene v register tujcev.

Tudi Černač s Pahorjevim odgovorom ni bil zadovoljen, zato je predlagal, da DZ na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade.

Največji dosežek vlade protikrizni ukrepi

Pahor za glavni dosežek vlade v stotih dneh njenega delovanja šteje pravočasno in učinkovito pripravo ukrepov za omilitev posledic finančne in gospodarske krize. Na vprašanje Jakoba Presečnika iz SLS odgovarja, da vlada veliko pozornosti namenja problemu rastoče brezposelnosti.

Presečnik je namreč premierja vprašal, ali vlada pripravlja ukrepe za preprečitev in blažitev posledic odpuščanja tistih delavcev, ki so in še bodo zaradi trenutne gospodarske in finančne krize ostali brez zaposlitve in imajo na bankah najete stanovanjske kredite, zavarovane s hipoteko na kupljeno nepremičnino. Kot je dejal, jim namreč grozi, da jim banka nepremičnino zaseže in bodo ostali tudi brez strehe nad glavo.

Presečnik je Pahorja spraševal o prihodnosti odpuščenih delavcev. (Foto: 24ur.com)

Premier Pahor za glavni dosežek vlade v stotih dneh delovanja šteje, da je vlada pravočasno in učinkovito pripravila ukrepe za omilitev posledic finančne in gospodarske krize. Hkrati je po njegovem mnenju vlada s predlogom rebalansa proračuna izdelala prihodkovno in odhodkovno stran tako, da ne povečuje primanjkljaja nad evropskimi kriteriji. Vlada ni pozabila na ukrepe, ki naj bi v daljšem časovnem obdobju zagotovili razvojni preboj slovenskega gospodarstva in družbe, je dejal premier in spomnil, da je "najboljša socialna politika razvojna politika".

Glede ohranjanja delovnih mest je Pahor izpostavil zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ter ocenil, da so s tem ukrepom že do sedaj ohranili najmanj 5000 delovnih mest. Premier ob tem poudarja, da samo ohranjanje delovnih mest ni končni cilj sedanje vlade, saj se mora gospodarstvo prestrukturirati.

Vlada v ta namen predlaga bistveno povečanje sredstev aktivne politike zaposlovanja, ki bo to tudi omogočala. Kot pravi predsednik vlade, bo za programe aktivne politike zaposlovanja letos namenjenih skoraj 85 milijonov evrov.
Vlada se po Pahorjevih besedah zaveda problema rastoče brezposelnosti in socialnih stisk ljudi, ki se znajdejo v situaciji brezposelnosti. "Vlada temu namenja veliko pozornost in spremlja podatke," pravi Pahor.

Predsednik vlade še meni, da je vlada doslej ukrepala pravilno, da pa to niso zadnji ukrepi. "Če nam uspe preprečiti socialno stisko, ki jo povzročata gospodarska in finančna kriza, s socialnim dialogom in pravimi ukrepi, bomo to težko leto, ki je pred nami, ustrezno prebrodili."

V prvih stotih dneh delovanja se je vlada po mnenju Pahorja "navkljub nekaterim stvarem, ki so povzročile preveliko pozornost javnosti temam, ki niso tako pomembne, pravilno osredotočila na strateške interese". Pahor med dosežki vlade izpostavlja tudi nov standard na področju kadrovske politike ter vzpostavljanje socialnega dialoga.

Predsednik vlade je tako odgovoril na poslansko vprašanja Cvete Zalokar Oražem iz Zaresa, ki je premierja spraševala, kako ocenjuje prvih sto dni delovanja njegove vlade.