Proces Brdo bo šel naprej, je po današnjem plenarnem zasedanju predsednikov osmih držav, ki so del tega procesa, in francoskega predsednika Francoisa Hollanda na Brdu pri Kranju zatrdil slovenski predsednik Borut Pahor. Hollande je poudaril, da je Francija "bila, je in bo" podpornica Zahodnega Balkana v EU, svojo vlogo v regiji pa bo še okrepila.
Kot je na novinarski konferenci po plenarnem zasedanju povedal Pahor, so se voditelji strinjali, da gre proces Brdo naprej, in že dosegli dogovor, da bo naslednje srečanje na Hrvaškem. EU bo na njem predstavljal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, je razkril.
Pahor: Balkan je pot priložnosti
Kot je ocenil, Zahodni Balkan mnogi v Evropi na žalost povezujejo s strahom in nestabilnostjo ter ne s priložnostmi. To je treba spremeniti in to je eden od namenov procesa Brdo. "Bolj kot bomo probleme reševali sproti, bolj bo ta prostor postal atraktiven za širitev Unije," je poudaril.
Pahor je priznal, da do naslednje širitve EU verjetno ne bo prišla tako hitro, kot bi si države aspirantke želele. Bistveno je, da se medtem na Zahodnem Balkanu rešujejo še odprta vprašanja, da se ne bi nato nevarno zaostrila v finalu približevanja EU. Kot primer tega neželenega scenarija je navedel spor med Slovenijo in Hrvaško glede meje na morju.
Predsednik Pahor je izrazil veliko hvaležnost predsedniku Hollandu, da se je kot prvi voditelj ene najpomembnejših držav Evropske unije udeležil dogodka, kar je pomembno iz vidika širitve Evropske unije. Pahor je poudaril, da vsi voditelji, ki so se udeležili današnjega srečanja, prepoznajo priložnosti, ki jih le-ta nudi za reševanje odprtih vprašanj, prizadevanju za spravo, mir, varnost, stabilnost in blaginjo.
Hollande: Srečanje sporočilo upanja ljudem
Hollande je na novinarski konferenci med drugim zatrdil, da je udeležba na vrhu procesa Brdo zanj velika čast. Kot je spomnil, regijo Zahodnega Balkana še vedno težijo odprta vprašanja, ki terjajo "budnost". Gre torej za težavno pobudo, ki pa naj pošlje "sporočilo upanja" ljudem te regije.
Njegovo glavno sporočilo danes je sicer bilo sporočilo podpore Zahodnemu Balkanu. "Francija stoji ob vas in potrjuje vašo evropsko perspektivo," je poudaril, a obenem ni pozabil dodati, da morajo države na poti v EU izpolniti vrsto pogojev. "Glede na to, da smo sprejeli dejstvo, da mora biti Evropa realnost, ki bo pokrivala celotno celino, ne moremo pustiti ob strani velikega dela Evrope, ki je Zahodni Balkan," je bil jasen. Kot je spomnil, je bila ravno Francija ena od pobudnic širitve Unije na to regijo.
Hollande: Fokus mora biti na gospodarsko rast in ne na varčevalne ukrepe!
Glede slovenskega gospodarstva je Hollande dejal, da Francija zaupa slovenskemu bančnemu sistemu, vendar pa bo moral ta tako kot sistemi v drugih državah dokazati, da je zanesljiv. S temi besedami se je odzval na novinarsko vprašanje po današnjem zasedanju. Razloga za zaskrbljenost ni, še posebej glede prošnje za finančno pomoč, je poudaril. Po njegovem mnenju so napori slovenske vlade opogumljajoči in vzbujajo zaupanje.
Mnenja je, da mora biti Evropa sinonim za zaupanje in ne strah. V tej luči je zavrnil strahove glede obstoja evroobmočja: "Nikakršnega dvoma ni, da bodo države ostale v evroobmočju, kljub političnih težavam v nekaterih državah," je dejal. Po njegovem mnenju se je namesto na razmišljanje o obstoju evroobmočja treba osredotočiti na izhod iz recesije. "Evropa se mora osredotočiti na iskanje gospodarske rasti in ne na stroge varčevalne ukrepe," je poudaril Hollande in med drugim izpostavil potrebo po dolgoročnih politikah na področju energetike in industrije.
Glede gospodarskih razmer v Evropi je francoski predsednik optimističen: "Cela vrsta kazalcev, ki so bili objavljeni v zadnjih nekaj dneh, govori o tem, da imamo dobre razloge, da verjamemo, da bomo izšli iz krize," je še dejal.
Optimističen tudi Pahor
Podobno optimističen je bil tudi Pahor, ki je pred novinarji ponovil stališče, da se bo Slovenija iz krize rešila sama, brez tuje pomoči. "Prvič, Slovenija je že uspešno šla na finančne trge, in drugič, kot veste, je Evropska komisija konec maja ocenila, da sta program stabilnosti in reformni program korak v pravo smer," je pojasnil.
Pomemben zalogaj ostaja še sanacija bančnega sistema, ki bo po njegovem mnenju ključna za okrevanje slovenskega gospodarstva. Vendar je Slovenija "daleč stran" od razmer, s katerimi se je pred kratkim soočal Ciper, je še dodal.
Nikolić: Naše Brdo, naši Brioni
Srbski predsednik Tomislav Nikolić je dejal, da je srečanje dokaz, da je območje nekdanje Jugoslavije v minulih letih veliko doseglo. Danes se npr. lahko pošali z izjavo "to je bilo na našem Brdu, zdaj bo na naših Brionih", pa se zaradi tega ne bodo "pretepali in prepirali", kot bi se včasih.
Pobudo za krepitev sodelovanja med omenjenimi državami Nikolić pozitivno ocenjuje. "Sloveniji so potrebne druge države iz nekdanje Jugoslavije in Slovenija tu vsekakor ima svoj interes. A tudi mi najdemo tu svoj interes." Države, ki še niso v EU, lahko namreč tja tudi s pomočjo Slovenije in Hrvaške prej pridejo, Slovenija in Hrvaška pa njih potrebujeta za vstop na tretje trge, ki so jima kot članicama EU težje dostopni – od Azije preko Afrike do Latinske Amerike ter Rusije, Belorusije, Turčije in druge.
T. i. širitvena utrujenost v EU srbskega predsednika medtem "sploh ne skrbi". "Ta pravljica o navdušenosti za širitev je le pravljica. Evropa se mora širiti, ne more ostati v mejah, v katerih je zdaj, in reči, da ji je manjkala samo še Hrvaška. Zakaj pa ji ne manjka še Srbija, Črna gora, Makedonija. Zakaj smo mi slabši od drugih?"
Zunanji ministri ocenili napredek držav na poti v EU
Zunanji minister Karl Erjavec se je s kolegi, ki jih je gostil, sestal tudi na delovnem kosilu. Poudaril je pomen srečanja, ki zaradi svoje neformalne narave omogoča odprto in delovno naravnano razpravo. Namen srečanja in njegova dodana vrednost je krepitev osebnega zaupanja in zaupanja med državami, ki je pomemben temelj za tesnejše sodelovanje in konstruktivno reševanje odprtih vprašanj, je dejal.
V skupnem interesu držav regije je prihodnost v EU. Zunanji ministri so v razpravi ocenili napredek držav na poti v EU, pri tem pa poudarili pomen izvajanja reform, tesnega medsebojnega sodelovanja in vzajemne podpore. Erjavec pa je zagotovil nadaljnjo podporo Slovenije pri približevanju držav Zahodnega Balkana Uniji.
Predsedniki procesa Brdo vztrajajo pri širitvi EU
Voditelji so sicer danes dosegli dogovor o sprejetju skupnega dokumenta, v katerem so zapisali pet zaključkov – med drugim, da ostaja skupna vizija nespremenjena, torej da Zahodni Balkan enkrat postane del Evropske unije. Širitev Unije se mora nadaljevati, države Zahodnega Balkana pa morajo ostati na poti reform in sprave.
V okviru približevanja EU so vse države stopile na pot strukturnih in ekonomskih reform, kar je spodbudilo njihovo konkurenčnost in integracijo na evropski trg. Še naprej si je tudi treba prizadevati za dobre rezultate na področjih sodstva, človekovih pravic, pravosodja, svobode in varnosti, so zapisal voditelji. Zavezali so se, da bodo spoštovali svoje zaveze in sledili širitvi EU.
Slovenija in Hrvaška sta se obenem zavezali, da bosta ostali močni podpornici širitvenega procesa in bosta prenesli sporočila iz regije državam članicam EU.
Voditelji so obenem izrazili pripravljenost, da krepijo stabilnost v regiji preko medsebojnega sodelovanja, spoštovanja dobrososedskih odnosov, pripravljenosti za sklepanje kompromisov in izmenjavo izkušenj pri reševanju odprtih vprašanj.
KOMENTARJI (387)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.