Zdravniške organizacije so na problemski konferenci danes razpravljale o perečih problemih zdravniške stroke. Vlado so ponovno opozarjaje na pomanjkanje zdravnikov in na njihove slabe pogoje dela, organizacije so ostre tudi do izključevanja stroke iz procesov odločanja o zdravstveni zakonodaji. Vlada je po njihovem socialni dialog prelomila.

Predlog novega zakona o zdravstveni dejavnosti je potrebno napisati na novo, saj ga z amandmaji ni mogoče izboljšati, je prvi od sklepov zdravniških organizacij na konferenci. Od vlade tudi zahtevajo, da iz zakonodajne procedure umakne novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, saj "novela ni usklajena z zdravniškim sindikatom Fides in ostalimi socialnimi partnerji".

S tretjim sklepom pa organizacije zahtevajo, da se podpiše skupni dokument ministrstva za zdravje in zdravniških organizacij, s katerim se s 1. oktobrom 2010 kot normativ na primarni ravni uvede 1500 glavarinskih količnikov in se primerno nagradi tiste zdravnike, ki jih zaradi pomanjkanja zdravnikov presegajo. Vse zdravniške organizacije napovedujejo, da bodo intenzivirale aktivnosti za dosego realizacije sprejetih sklepov.

Živčec Kalanova pravi, da bodo pripravili rešitve, ki naj jih politika upošteva. (Foto: Aljoša Kravanja)

Predsednica zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec je v izjavi po konferenci dejala, da bodo pripravili rešitve, za katere pričakujejo, da jih bo politika upoštevala.

Obenem opozarja, da so politiko ves čas poskušali pridobiti na način partnerskega sodelovanja, sedaj pa bodo njihove zahteve veliko bolj konkretne. Na vprašanje, kakšnih sredstev se bodo poslužili, če jim vlada ne bo prisluhnila, predsednica zbornice odgovarja, da bo vlada nosila posledice svojih odločitev. "Resna vlada bo prisluhnila resnim predlogom, ki ji imamo, in če tega ne bo naredila, diskreditira samo sebe," je prepričana.

V razpravi na konferenci so predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin, Gordana Kalan Živčec in predsednik društva slovenskih zdravnikov Pavel Poredoš vlado opozorili na nedopustnost tega, da zdravstveno zakonodajo sprejema brez soglasja stroke. Ob tem zagotavljajo, da je njihova prioriteta kakovostna oskrba bolnikov in tudi zadovoljstvo zdravnikov.

Po besedah Živčec Kalanove želijo danes povedati, da mislijo zelo resno, "da se zavedajo svoje odgovornosti in da pričakujejo vsaj enako odgovornost od vseh, ki organizirajo zdravstveni sistem".

Zdravniške organizacije so znova opozorile na težave v zdravstvu. (Foto: Aljoša Kravanja)

Vlada je prelomila socialni dialog

Toda vlada je socialni dialog z zdravniškimi organizacijami prelomila in predlog nove zdravstvene zakonodaje kljub nasprotovanju stroke poslala v parlamentarno proceduro, pravi predsednica zbornice. Pri tem je spomnila na decembrsko srečanje s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, na katerem je zagotovil, da v parlament ne bo šel zakon, ki ne bo imel zelene luči zdravniške stroke. Vse skupaj je po besedah Živčec Kalanove groba oblika pritiska in napada na socialni dialog, kar pa želijo preprečiti.

Izpostavila je še pomanjkanje zdravnikov. Teh je v Sloveniji okoli 2280 premalo, z novo pokojninsko reformo pa bi se stanje še poslabšalo.

Po besedah Kuštrina želijo danes kolegom povedati, da so zdravniške organizacije enotne v njihovi zaščiti. Drugi namen konference pa je povedati bolnikom, "da vemo, kakšen mora biti dober zdravstveni sistem in da smo pripravljen na tem vse narediti", je dejal v uvodnem nagovoru.

V izjavi za javnost pred konferenco je izpostavil pomanjkanje zdravnikov, ki je tako veliko, da bi zaradi tega morala "boleti glava vse ministre, premiera in vse v parlamentu, ki se s tem ukvarjajo". Izpostavlja še nižanje standardov in normativov dela ter vztrajanje vlade na znižanju dodatkov za delo zdravnikov v neugodnem delovnem času. To je nesprejemljivo in na tem zdravniška stroka ne bo popustila, zatrjuje Kuštrin.

Konrad Kuštrin in Gordana Živčec Kalan (Foto: Aljoša Kravanja)

Pogoji dela so zastareli in nesprejemljivi

Vse to po njegovem pomeni popolno opustitev socialnega dialoga, "po drugi strani pa vlada kaže, da ne ceni poklica, ki ga v državi najbolj manjka".

Poredoš medtem ocenjuje, da bi vse probleme, ki so se nakopičili v stroki, z večjim posluhom vlade lahko v večji meri premostili. Izpostavlja zlasti pomanjkanje zdravnikov in njihove slabe pogoje dela. Ti so po njegovih besedah glede na šibko organiziranost slovenskega zdravstva, predvsem pa na časovne standarde, zastareli in nesprejemljivi.

Novi standardi, pripravljeni v času mandata prejšnjega ministra za zdravje, so ostali v predalu, opozarja. Hkrati pa poudarja, da ne gre zgolj za omejevanje količine dela zdravnika, temveč za to, koliko časa minimalno zdravnik potrebuje, da opravi kakovostno zdravstveno storitev.
Zdravniške organizacije bodo po razpravi v sklepe strnile njihove že znane zahteve. Konference se je kot edini vladni predstavnik udeležil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen.