FOTO: Zaporniki lahko nakupujejo, dvigujejo uteži, gledajo televizijo ...

V soboto, 29. junija, je začel v Kopru prestajati 14-mesečno zaporno kazen nekdanji direktor Primorja Dušan Črnigoj. V koprskem zaporu je trenutno 117 zapornikov, med njimi 89 obsojencev in 28 pripornikov. Uradna kapaciteta zapora je 110, kar pomeni, da je 107-odstotno zaseden.

Po prihodu v zapor je obsojenec največ 30 dni v bivalnih prostorih, kjer je praviloma ločen od drugih zapornikov. V sprejemnem obdobju zanj pripravijo osebni načrt prestajanja kazni, v katerem določijo način prestajanja kazni, ki zajema razporeditev na oddelek, morebitno delo, obiske, vključitev v programe aktivnosti in tako dalje.

Vsi zaporniki imajo enake pogoje prestajanja kazni in so enako obravnavani, zagotavljajo na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Vse sobe v zavodu so enako opremljene, ne glede na oddelek. So enoposteljne, dvoposteljne in triposteljne. V vsaki so postelje, omare, miza, stoli, poličke, stranišče, prha in umivalnik.

Bujenje je ob 6. uri

Zaporniki, ki delajo, vstanejo ob 6. uri in se morajo do nastopa dela do 7. ure urediti, pospraviti sobo in pojesti zajtrk. Malico imajo ob 9.30, ob 15. uri končajo z delom in imajo takoj kosilo. Od 15.45 do 17.45 se lahko sprehajajo na svežem zraku, ob 18. uri večerjajo. Od 19. do 20.30 lahko telovadijo v fitnesu. Med običajnim delovnim ritmom lahko telefonirajo, sprejemajo obiske, nakupujejo v trgovini, ki je v zaporu, imajo zdravstvene preglede in razgovore s psihologi.

Obsojenci, ki ne delajo, imajo podoben dan, z izjemo, da imajo med 7. in 15. uro dveurni dopoldanski sprehod na svežem zraku, in imajo kosilo ob 12. uri. Vsi torej dobijo vsaj tri obroke – zajtrk, kosilo in večerjo –, zaporniki, ki delajo, pa še četrtega, ki je malica.

Obsojenci imajo možnost dela v javnem gospodarskem zavodu Emboplast, ki ima delovne prostore v zaporu. Dela so enostavna, kot je sestavljanje izdelkov, in zahtevnejša v brizgalnici plastičnih plastomerov. Delajo tudi v kuhinji, pralnici, knjižnici ter čistijo in vzdržujejo prostore. Večini obsojencem, ki želijo delati, zagotavljajo primerno delo. In dela tudi več kot polovica pripornikov.

V zaporu je splošni zdravnik in zobozdravnik

Zapornikom so na voljo tudi sociologi, psihologi in pedagogi, ki lahko po potrebi hitro nudijo pomoč. Če želijo pomoč zaradi odvisnosti od drog, alkohola, nasilja, jim pomagajo zunanji strokovnjaki.

Vključeni so v javno zdravstveno mrežo. V zaporu so splošni zdravnik, zobozdravnik in psihiater. Na voljo je tudi ambulanta za obravnavo odvisnosti. Zdravniki prihajajo v zapor po določenem razporedu, na specialistične preglede hodijo ven.

V sobah imajo lahko tudi svoje televizorje

Z zunanjim svetom lahko komunicirajo po stacionarnem telefonu in na obiskih. Lahko tudi pišejo pisma, a deskanje po spletu ni dovoljeno. Vse lahko obiščejo ožji družinski člani, drugi pa samo po dovoljenju direktorice Lilijane Laganis. Obiski so v posebnih prostorih za obiskovalce in trajajo najmanj eno uro.

Televizijo lahko gledajo neomejeno med bivanjem v sobi, po 22. uri pa le, če ne motijo nočnega počitka. Svoje televizorje imajo lahko v sobi, a samo po enega na sobo, medtem ko je v skupnih prostorih več televizorjev za zapornike. Zaporniki imajo svoja oblačila in spodnje perilo.

'Pridni' imajo posebne ugodnosti

Vzornim lahko direktorica podeli ugodnosti, kot so podaljšan ali nenadzorovan obisk, nenadzorovan obisk zunaj zapora, izhod s spremstvom, prost izhod, lahko tudi z omejitvijo, da ne sme v okolje, kjer je storil kaznivo dejanje. Lahko delno ali popolnoma izrabi letni dopust zunaj zapora, ki je do sedem dni neplačanega dopusta na leto, lahko ima tudi dodatne ugodnosti v zaporu.

Prost izhod se sme dodeliti do petkrat mesečno in lahko traja do 53 ur. Pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti je treba dodatno upoštevati osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in način storitve kaznivega dejanja, način nastopa kazni, mogoče odprte kazenske postopke in druge okoliščine, ki kažejo na možnost zlorabe dodeljenih ugodnosti. Upoštevati je treba tudi odziv okolja, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno, zlasti oškodovancev.