FOTO: V Ljubljano je prispela samička mačjega pande

Ljubljanski živalski vrt je dobil novo članico. Iz živalskega vrta v Salzburgu so namreč pripeljali samico mačjega pande. Za simpatično zverinico so pripravili ogrado nasproti slona, v bližini perzijskih leopardov. Ograda je del naravnega gozda z mlako in visokimi drevesi, za samičko pa so pripravili tudi dodatna plezala in skrivališča.

Kot so sporočili iz živalskega vrta, je žival takoj ob prihodu začela raziskovati, kmalu pa se je lotila tudi bambusovih listov, ki so njena poglavitna hrana. Prav oskrba z bambusovimi listi pa bo za živalski vrt zahtevna naloga, so še sporočili. "Trikrat mesečno bomo sveže veje vozili iz bambusovega nasada iz okolice Nove Gorice. Veje bomo skladiščili v naši hladilnici, dokler jih panda ne bo pojedla. Vsak dan mora dobiti vsaj 200 gramov svežih bambusovih listov. Za dodatek pa posebne brikete za pande, kakšnega piščanca ali jajce," so zapisali v sporočilu za javnost.

Samička je sicer stara dobro leto, prihodnje leto pa ji bodo pripeljali še mladega samca za parjenje.

Mačje pande sicer najdemo v visokogorskih bambusovih gozdovih. Živijo lahko od 1800 do 4800 metrov visoko od Himalaje do južne Kitajske. Uvrščamo pa jih med rakune in zveri.

Mačje pande so prehranski specialist. Ima preprost želodec in kratko črevo, hrani pa se pretežno z listi in poganjki bambusa. Objeda tudi trave, plodove, koreninice, želode in lišaje ter občasno pleni žuželke, ptičje mladiče in njihova jajca ter glodavce.

Mačje pande se parijo od januarja do marca. Po 145-dnevni brejosti samica skoti do štiri mladiče v drevesnem duplu. Mladiči že imajo dlako, vendar so slepi in nebogljeni. Prvikrat zapustijo brlog, ko so stari tri mesece. Pet mesecev stari mladiči so samostojni. Spolno dozorijo 18 do 20 mesecev stari.

Odrasle mačje pande plenijo snežni leopardi, rumenogrla kuna pa pleni njihove mladiče. Pande se oglašajo z nekakšnim smrčanjem in godenjem, kadar pa se preplašijo, pihajo kot mačke, še pojasnjujejo v ljubljanskem živalskem vrtu.