Slovenija

FOTO: V hramu demokracije odprta žalna knjiga v spomin enemu od očetov samostojne Slovenije

Ljubljana, 22. 10. 2015 13.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Žalna knjiga v spomin Francetu Bučarju bo v preddverju velike dvorane Državnega zbora odprta do petka, ko bo potekala tudi žalna seja. Od staroste slovenske politike in tudi častnega meščana so se poslovili tudi v mestnem svetu. "Tudi v težkih trenutkih je verjel v samostojno in neodvisno Slovenijo, vsi smo mu hvaležni."

"Hvaležni smo za samostojno Slovenijo, h kateri demokratični in ustavni ureditvi ste ogromno prispevali," se je Milan Brglez, predsednik državnega zbora, poklonil starosti slovenske politike Francetu Bučarju v knjigi slovesa. Žalno knjigo so v spomin predsedniku prve demokratično izvoljene slovenske skupščine v preddverju velike dvorane odprli včeraj po seji, na kateri so se mu poslanci poklonili tudi z minuto molka. Tam bo še danes do 17. in jutri do 15. ure. V petek bo v hramu demokracije potekala tudi žalna seja.

Bučar je umrl v 93. letu starosti. Veljal je za starosto slovenske politike. Bil je eden od očetov slovenske ustave in med najvidnejšimi osebnostmi slovenske osamosvojitve. "Za vse, kar je bil in storil - za njegovo delo in pogum, predvsem pa za to, da je tudi v težkih trenutkih verjel v samostojno in neodvisno Slovenijo - smo mu hvaležni vsi državljani in državljanke," je navedel Brglez.

Kot prvi predsednik demokratično izvoljene skupščine in eden od piscev slovenske ustave je s svojim delom in ugledom, s svojo izjemno energijo, ostrim razumom in zdravo kritičnostjo nenadomestljivo zaznamoval tedanje procese politične pluralizacije in slovenskega osamosvajanja, je še dodal pred odprtjem žalne knjige.

Žalna knjiga Francetu Bučarju - 1
Žalna knjiga Francetu Bučarju - 1 FOTO: Damjan Žibert
Slovo tudi v ljubljanskem mestnem svetu

Od Bučarja so se danes z žalno sejo poslovili tudi v mestnem svetu Mestne občine Ljubljana. "Poslovil se je častni meščan zaslužni profesor dr. France Bučar, eden najbolj prodornih slovenskih intelektualcev, borec v narodnoosvobodilnem boju in borec za samostojno demokratično državo Slovenijo, oče slovenske ustave, prvi predsednik Skupščine Republike Slovenije v mandatu 1990 do 1992, dejavni član Slovenskega centra PEN in več kot 20 let predsednik Slovenskega panevropskega gibanja. Bil je izjemen analitični in kritični mislec, ki s svojo družbeno vizijo in široko strokovno razgledanostjo, s temeljnimi knjižnimi deli, ki opredeljujejo zgodovinske in aktualne razsežnosti slovenske identitete, ter velikim moralnim ugledom ostaja srce, razum in vest slovenstva in evropejstva. Globoko žalujemo za njim, zelo ga bomo pogrešali. Slava njegovemu spominu!" so zapisali v svojem poklonu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1