Slovenija

FOTO in VIDEO: Toča povzročila za več milijonov evrov škode

Ljubljana, 12. 07. 2011 07.42 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Ni.J./STA/U.Z.
Komentarji
141

Neurja s točo, ki so zajela Slovenijo, so skoraj v celoti uničila pridelek in povzročila večletno škodo, ki jo bo težko nadomestiti. Cenilci že zbirajo prijave o škodi, razdejanje pa si je ogledal tudi kmetijski minister Židan.

Včeraj je bil, kot so menili nekateri bralci, sodni dan. Vzhod države je namreč zajelo izredno hudo neurje, tako, ki ga niti starejši ljudje ne pomnijo. Največ težav so imeli na Bizeljskem in Kozjanskem. V občinah Bistrica ob Sotli, Kozje in delno v Podčetrtku je toča po prvih podatkih kmetijsko-svetovalne službe prizadela več kot 1200 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Zaradi neurja so trpele tudi živali.
Zaradi neurja so trpele tudi živali. FOTO: VaLerij Zupan

Župan Kozjega Dušan Andrej Kocman je povedal, da je bilo najhujše okrog Kozjega, po prvih podatkih so kmetje ob ves pridelek, ogromna škoda je nastala tudi na stavbah in infrastrukturi, nekateri cestni odseki so popolnoma uničeni in neprevozni. Dejal je, da je tokratno neurje s točo prizadelo dve tretjini občine, ponoči pa so gasilci občanom delili folijo, saj je orkanski veter razkril marsikatero streho. Prav tako so gasilci pomagali občanom črpati vodo iz poplavljenih objektov, čistili so tudi gramoz s cestišč. Po besedah Kocmana takšne toče, v velikosti oreha, ne pomnijo niti najstarejši prebivalci. Tokratna toča je uničila poljščine in pridelke v vinogradih ter sadovnjakih. Leta 2008 je toča prav tako močno prizadela območje Obsotelja in Kozjanskega.

Kocman očita vladi oziroma predvsem ministrstvu za kmetijstvo, da ne zagotavlja ukrepov za spoprijemanje s točo, saj gre za območje, ki je bilo v preteklosti že večkrat prizadeto.

Poslanec SDS v DZ Andrej Vizjak je na okoljskega ministra Roka Žarnića in kmetijskega ministra Dejana Židana naslovil poslansko vprašanje, kdaj in v kakšni obliki lahko prizadeti kmetje, občani in lokalne skupnosti pričakujejo pomoč za odpravo škode in povračilo izpada pridelka po ponedeljkovem neurju. Vizjaka tudi zanima, katere preventivne ukrepe obrambe proti toči načrtujeta resorni ministrstvi in kdaj bodo ti uveljavljeni.

Prav tako je toča povzročila škodo na kmetijskih zemljiščih v Občini Brežice. Opustošenih je 1000 hektarjev obdelovalnih površin na območju krajevnih skupnosti Bizeljsko in Pišece, od tega je 400 hektarjev vinogradov, kjer na trsih ni ostal niti list, posledice toče pa bodo vinogradniki močno občutili tudi v naslednjih letih, saj bo pridelek v naslednjem letu minimalen. Toča je uničila tudi 140 hektarjev koruze, 105 hektarjev žit, 47 hektarjev vrtnin, 12 hektarjev nasadov jabolk in 300 hektarjev travinja, kar bo prizadelo tudi živinorejo na tem območju zaradi pomanjkanja krme. Poškodovani so tudi številni stanovanjski in gospodarski objekti, kjer sta toča in veter razkrivala strehe, drobila strešnike, poškodovala fasade in razbijala šipe.

Neurje s točo je povzročilo tudi okvaro daljnovoda, tako da so naselja v brežiški občini Vrhe, Kapele, Mali Obrež, Podvinje, Dobova, Nova vas, Župelevec ter Bizeljsko ostali brez električne energije.

Župan občine Ivan Molan je povedal, da so razmere na terenu res pretresljive. Dodal je, da je najverjetneje ves letošnji pridelek vinogradnikov izgubljen. Škoda je velika tudi na objektih in infrastrukturi. Po njegovem mnenju bo najtežje za vinogradništvo in preostalo kmetijstvo. "To je problem, ker dejansko s tem ne izgubijo samo letošnji pridelek, ampak marsikateri vinogradnik lahko izgubi tudi svoje tržišče in vemo, kako težko je, če v tem času izgubiš kupce. Ocenjujemo, da bo ta toča za Bizeljsko in te ljudi naredila večletno škodo, ki jo je zelo težko nadomestiti," je povedal Molan in dodal, da je težava tudi ta, da se marsikdo ni zavaroval, kajti zavarovalnine so vse dražje. Po drugi strani pa po novi zakonodaji niti občina ne more veliko pomagati pri poljedelskih pridelkih. Lahko pomaga pri infrastrukturi in objektih. Komisija bo stanje na terenu popisala in potem se bodo odločili, kako bodo lahko pomagali. Komisija pravi še, da se ne upa niti približno oceniti višine škode, kajti po tem, kar so videli, je pridelek uničen skoraj stoodstotno, je še pojasnil župan.

Župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak je povedal, da je neurje s točo in vetrom, ki je trajalo približno 20 minut, razkrilo strehe na 12 stanovanjskih in na enakem številu gospodarskih poslopij. Na celotnem območju občine je toča v velikosti jajca uničila od 90 do 100 odstotkov vseh vrst poljskih pridelkov, vinogradov in sadovnjakov. V noči na torek so tamkajšnji gasilci s folijo že prekrili objekte s težje poškodovano strešno kritino, odstranjevali so tudi drevje in druge fizične ovire po cestah. Zaradi padca sistema zvez pa je bila komunikacija med ekipami za zaščito in reševanje otežena, je dejal Debelak.

Na Agenciji za okolje v naslednjih dneh napovedujejo sonce. Temperature bodo segale od 28 do 33 stopinj Celzija. Krajevne padavine bodo Slovenijo zajele šele v petek.

Neurja uničevala tudi drugod po Sloveniji

Na Bledu, v Tržiču, Naklem, Kranju, Šenčurju in Kočevju pa so občanom preglavice povzročale meteorne vode in podrta drevesa. Neurje s točo je v ponedeljek popoldne zajelo tudi Kidričevo in Majšperk, kjer je po prvih podatkih nastala gmotna škoda na poljščinah.

Kranjski policisti so morali zaradi vremenske ujme trikrat posredovati. V Kranju in Zgornjem Otoku sta se podrli drevesi. Policisti so sodelovali pri zavarovanju kraja, saj je bil oviran promet. Na območju Tržiča pa je po vsej verjetnosti strela zanetila požar na električni napeljavi vrtne lope. Policisti so opravili ogled kraja požara, ki je po nestrokovni oceni povzročil za okoli 2000 evrov materialne škode.

V Ravnah pri Šoštanju je zaradi udara strele zagorelo gospodarsko poslopje. Ogenj je uničil tri objekte, več različne strojne opreme, zgorelo pa je tudi več bal sena in večja količina rezanega lesa in drv. Materialna škoda je ocenjena na okoli 400.000 evrov.

V občini Hrastnik je v Krnicah toča poškodovala streho stanovanjske hiše. Na Celjskem, v kraju Pečovnik, pa je strela udarila v drogove električne napeljave javne razsvetljave. Meteorna voda je nevšečnosti povzročila v okolici Velenja, kjer je dvignila jašek odtočnih kanalov in zalila parkirni prostor. V Ljubljani je drevo padlo na kolesarsko pot v bližini živalskega vrta. V Domžalah pa je vrba padla na sprehajalno pot od Radomelj proti Nožicam.

Če želite pomagati, lahko svoj prispevek nakažete na

Škofijska Karitas Celje
Muzejski trg 8
3000 Celje
TRR: 0600 0097 7538 266
Namen: Neurje Obsotelje 2011
Sklic: 00 29218
Kot nam je sporočil bralec, v Kozjem niti starejši občani ne pomnijo takšnega neurja. 15-minutna nevihta s točo je uničila vrtove in pridelke. Veter je razkrival strehe, meteorne vode pa so zalivale kleti.

Židan: Danes si ogledujemo razmere, potem bomo iskali ukrepe

Prizadeta območja si je danes ogledal kmetijski minister Dejan Židan. Kot je dejal, so nekatera kmetijska zemljišča srednje ali močno poškodovana, obstajajo pa tudi takšna, ki jih je toča tako hudo poškodovala, da je ves pridelek uničen. "Danes se seznanjamo z razmerami na terenu, potem pa bomo iskali ukrepe za pomoč prizadetim kmetom," pravi minister.

Opozoril je, da je Slovenija lani končala s petletnim poskusnim programom varovanja države pred točo z letali, končnih rezultatov, ali je takšna zaščita uspešna, pa še ni. Zato se je kmetijsko ministrstvo letos odločilo, da ta program podaljša še za eno leto. Po njegovih navedbah slovenska stroka tovrstne zaščite ne podpira, drugih rešitev pa ne zna ponuditi. Po ministrovi oceni je projekt zaščite s protitočnimi mrežami na površinah, ki imajo kmetijske produkte višje vrednosti, zelo smiseln. Za ta namen ima kmetijsko ministrstvo na razpolago evropska in državna sredstva. Na površinah s pšenico ali koruzo pa tovrstna zaščita ni primerna.

"Letos so slovenski kmetje lahko zavarovali svoj pridelek proti toči z državnim subvencioniranjem. Država jim je dala možnost sofinanciranja do 50 odstotkov zavarovalne premije. Če kmet ni izbral tega zavarovanja, potem mu bo država težko pomagala," je še dejal Židan.

Mnogi potrebujejo pomoč

S Škofijske Karitas Celje so sporočili, da že sodelujejo pri zbiranju pomoči, namenjene vsem, ki jih je prizadelo včerajšnje neurje. Iz sklada Slovenske Karitas so v ta namen prejeli 10.000 evrov za realizacijo prve pomoči najbolj oškodovanim. Ob tem obveščajo javnost, da začenjajo dobrodelno akcijo za pomoč oškodovanim v neurju na Kozjanskem in v Obsotelju.

 

Pobeljena pokrajina sredi poletja (Drenovc na Bizeljskem)
Pobeljena pokrajina sredi poletja (Drenovc na Bizeljskem) FOTO: Maja

Cenilci že zbirajo prijave o škodi po toči

Cenilci Zavarovalnice Maribor so že začeli zbirati prve prijave nastalih škod pri svojih zavarovancih. "Poleg čim hitrejše prijave škode vsem našim zavarovancem svetujemo, da – če je to le mogoče – posledice neurja fotografirate in zavarujete poškodovane objekte na način, da ne bi nastala še večja škoda," je dejala direktorica službe za odnose z javnostmi Zavarovalnice Maribor Natalija Postružnik.

Škodo lahko prijavite:

Zavarovalnica Maribor: pri zastopniku, lahko pokličete na številko 080 19 20 ali prijavite škodo prek spleta https://www.zav-mb.si/prijava_skode

Zavarovalnica Adriatic Slovenica: na poslovnih enotah ali na spletni strani http://www.adriatic-slovenica.si/. Pokličete lahko na številko 080 11 10.

Zavarovalnica Tilia: prek predstavništev, neposredno pri zastopniku ali komercialistu, na spletni strani http://www.zav-tilia.si/si/. Dodatne informacije lahko dobite na številki 080 22 45.

Zavarovalnica Triglav: na telefonsko številko 080 555 555, ki je na voljo 24 ur na dan, preko spletne strani www.triglav.si ali preko zavarovalnih zastopnikov.

Na Zavarovalnici Adriatic Slovenica so povedali, da so prijave že začeli dobivati in da jih bodo najverjetneje dobivali do konca tedna, saj so ljudje šele začeli prijavljati škodo. Kot so še dodali, je sedaj pomembno, da ljudje nastalo škodo prijavijo na poslovnih enotah ali spletni strani. Prve ocene škode bodo znane konec tedna oziroma celovitejša ocena v začetku prihodnjega tedna.

Zavarovalnica še svetuje, da zavarovanci škodo fotografirajo, če je le mogoče, shranijo poškodovane predmete in preprečijo, da bi se škoda po nepotrebnem povečevala. Ob tem svetujejo, naj se zavarovanci, ki jim je neurje poškodovalo streho, nikar ne lotevajo popravila sami, temveč naj pokličejo ustrezne službe in preprečijo nepotrebne in nevarne nezgode.

Pojasnili so še, da se po vsaki večji naravni ujmi oz. nesreči več ljudi odloči za zavarovanje svojih hiš in drugih objektov, vendar se v Sloveniji ljudje še vedno ne zavedajo dovolj, da morajo poskrbeti za svoje premoženje, ki ga v večini primerov predstavljajo prav hiše in kmetijski objekti.

Kot so sporočili iz Zavarovalnice Tilia, je trenutno najbolj pomembno to, da zavarovanci obvarujejo svoje premoženje pred nadaljnjim uničenjem in poskrbijo za svojo varnost. Tudi oni svetujejo oškodovancem, naj škodo fotografirajo. Dodali so še, da so strokovni sodelavci s področja premoženjske škode na terenu in bodo v naslednjih dneh pospešeno ogledovali škodo.

Iz Zavarovalnice Generali so sporočili, da je zaenkrat prijavljenih nekaj deset premoženjskih škod in po dosedanjih podatkih ocenjujejo, da je škode za približno 100.000 evrov.

Iz Zavarovalnice Triglav pa so sporočili, da bo škoda po njihovih preliminarnih ocenah znašala dobrih dva milijona evrov. Tako kot ostale zavarovalnice tudi v Triglavu priporočajo, da zavarovanci škodo na premoženju fotografirajo in da poškodovane ter uničene stvari shranijo do prihoda cenilca zavarovalnice. Na zavarovalnici bodo upoštevali prijave, ki bodo zabeležene tudi nekaj dni po dogodku, zato s prijavo ni potrebno hiteti, navajajo. Dodajajo pa, da škodne dogodke obravnavajo ažurno, škodo pa bodo izplačali v najkrajšem času. Svojim zavarovancem škode izplačujejo že naslednji dan po oceni, če se zavarovanec z oceno strinja.

Ker se vremenske ujme pričakujejo tudi v prihodnjih tednih, svojim zavarovancem svetujejo še, naj preverijo ustreznost zavarovalne zaščite. Opažajo sicer, da se po vsaki naravni nesreči nekoliko poveča zavarovanost, vendar je dosedanja praksa pokazala, da se ljudje še vedno premalo zavedajo pomembnosti zavarovanja, predvsem za nevarnosti kot so izliv vode, poplava, potres in toča.

KOMENTARJI (141)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Robert Šošteri?
15. 07. 2011 21.52
Lahko bi bila obramba pred točo uspešnejša z letali ali pa z raketami kot smo jih imeli tedaj v jugoslaviji
eosss.slo
13. 07. 2011 11.19
jagoda_fp: popolnoma te razumem in ne trdim, da tvoja stališča ne držijo. Kar se tiče države, sem že napisal, da se izjemno mačehovsko obnaša do nas državljanov na vseh področjih, še posebej pa to izstopa recimo na področju kmetijstva (recimo tudi zdravstva, pa socialne varnosti...), da sploh ne omenjam zavarovalnic... Tole pisanje se je razvilo zgolj in zaradi ene teme in sicer protitočne zaščite z letali, ki je dokazano neučinkovita in moje mnenje je, da nima smisla, da država financira nekaj, kar ni učinkovito (takšno ravnanje države je itak vidno na vsakem koraku, ko zapravljajo naš davkoplačevalski denar za največje bedarije...). Trdim, da bi morala država denar, ki bi ga namenila za protitočno zaščito z letali, nameniti vam kmetom za financiranje drugih oblik zaščite, ki je bolj učinkovita. Seveda razumem, da ni možno z mrežo pokriti vsega, ampak da se kombinirat z zavarovanjem, pa seveda je nujno potrebno spremeniti politiko zavarovalnic, da bodo premije "normalne", kritje pa do polne vrednosti pridelka brez raznih odbitkov in podobnih neumnosti... To je poanta mojega pisanja!
korintos1
13. 07. 2011 10.34
Male kmetije so že davno obsojene na propad. Saj na zahodu jih tudi ni, ker so jih veliki pokupili. Pri nas se bo zgodilo isto, se že dogaja, saj veliki kmetje kar v redu kupujejo zemljo od ta malih.
jagoda_fp
13. 07. 2011 10.34
eoss in imnesi iam se za malo večjega kmeta, 40 ha, od tega je cca 12 ha poljščin ostalo travinje. Res da pri meni škoda ni tako grozna (če bi imel zavarovano bi verjetno zavarovalnica še kljub temu bila na boljšem). Poleg tega se vseh površin niti ne da zavarovat, npr travinje. Tretji odkos v polni rast, kakšnih 10 dni do optimalnega pridelka, pa ga grem danes zvečer kosit, ker travniki ratujejo rjavi (verjetno zaradi polomljenih rastlin in obilice toče, ki je bila na travnikih vidna še naslednje jutro-pozeba). Pridelek bo mogoče polovičen, vloženo delo pa enako ali večje. Glede zavarovanja, pravim samo, da se pri teh pogojih ne splača zavarovat, ker težko v primeru škode sploh kaj dobiš od zavarovlnice. Seveda pa raje tudi nič ne pričakujem od države, enkrat v l.2003 smo že dobili pomoč za sušo ki smo jo čer 5 let vračali, tako da hvala. Če pa država kaj da je pa lonček treba pristavit da pade kakšna "miljarda" tudi nam, ne samo trenutnim oblastnikom, tajkunom in tistim brezposelnim, ki NOČEJO delat!!! Pasivna zaščita? Mreže??? Sadovnjaki, vinogradi, nasadi - JA! Kaj pa koruza, pšenica, ječmen, travinje??? Ali pričakuješ, da bomo pokrili vsa polja, travnike, da se vsem oklojevarstvenikom zmeša??? Kar se pa tiče pasivne zaščite kot so letala in ostalo, pa mislim, da je v pristojnosti držve in ne kmeta!!! Ne pričakovat da bomo samo kmetje financirali proti točno obrambo za vso pločevino na cesti in dotrajane strehe postsocialističnih na pol propadlih tajkunskih obratov (ker je bilo boljše lastninit kot pa vlgat v obrate).
korintos1
13. 07. 2011 10.28
agoda_fp Zavarovalna premija je za poljščine 80 evrov. Polivico krije država. Včeraj na TV Slo. Ali pa lažejo?
R57
13. 07. 2011 10.18
jurjur Ko se je streljalo z raketami je bila toča, če je bila v velikosti koruznih zrn, zdaj pa padajo tudi v velikosti golf žogic.
jadra
13. 07. 2011 10.16
jurjur...tole kar si napisal je malo mimo, lahko je pisat, ker zadeve ne poznaš...velikokrat so fantje, ki gredo z letalom med oblake v veliki nevarnosti
R57
13. 07. 2011 10.14
Ko bo stolklo Ljubljano z vsemi strehami in avtomobili skupaj se bodo zganili. Do takrat pa je za njih to marginalen problem.
Peter Kralj 1
13. 07. 2011 10.04
jurjur 13.07.2011, 08:57 O uspešnosti letal proti toči ne morem komentirati, ker nimam zadostnega znanja iz tega področja. Moje izkušnje pa kažejo naslednje: 1. živim na meji z Avstrijo, ki ima organizirano obrambo proti toči. Ko njihov avion leti ob meji, pri meni ni toče. sosednji kraji jo imajo. 2. kupil sem modificirani orgonski top (bil je drag) in morda pa on pomaga. Sedaj nisem imel še nobene toče, kar ga imam. Prej sem jo imel takrat, ko je fronta (oblak s točo) prišel iz naše strani v smeri proti Avstriji. Ne želim "paničariti". Pač takšne so moje izkušnje.
eosss.slo
13. 07. 2011 09.54
Morana7: te popolnoma razumem, izjemno žalostno je, da toliko kmetij propada, predvsem zaradi mačehovskega odnosa države... Osebno poznam primer družine, ki ima manjšo kmetijo na koroškem, dva otroka, mož v službi dela cele dneve, ona doma dela cele dneve, mož prinese domov povprečno plačo, s katero bi "pogojno" lahko živeli kolikor toliko normalno življenje, pa gre več kot polovica tega denarja v kmetijo, ki kljub temu počasi in vztrajno propada. Ne gredo na morje, na počitnice, ne privoščijo si popolnoma nič... potem pa ti na koncu še toča ali neurje uniči vse... žalostno je to, ampak oprosti, jaz razmišljam drugače in če ne gre naprej, stopiš dva koraka nazaj, malo razmisliš in ubereš drugo pot... nekateri je pač nočejo, ne znajo, ne morejo (sentimentalnost ki jo omenjaš, je velikokrat vzrok)...
Morana7
13. 07. 2011 09.07
eosss.slo Veš kak je tudi če ni profita so pa tu sentimenti najstarejše/ga v družini, ki je vse žulje vložil /a v to kmetijo. ...je pa tak da danes manjše kmetije ( kot je tudi naša) samostojno ne preživijo...je treba iti delat nekam pa še doma popoldne, da se kam premika...tudi ni ravno mamljivo, to delo od jutra do večera ( moraš bit fizičen tip človeka da ti to odgovarja)...mislim da jih vse manj rine z glavo skozi zid.
jurjur
13. 07. 2011 08.57
robek35: protitočna letala praktično nimajo efekta. Preden letalo vzleti in pride na pravo mesto, je zadeva končana. Količina kemikalije, ki jo lahko letalo prinese v oblak je v primerjavi z velikostjo oblaka tako majhna, da ne more imeti efekta. Včasih so proti toči zvonili in so mislili, da pomaga. Danes so kmetje za protitočna letala, ker si želijo kakršne koli akcije, ne glede na uspeh. Mnenje letalcev je, da zadeva pomaga, predvsem zato, ker dobijo plačane ure letenja, ki so sicerzelo drage. Pred časom se je zelo počasi ukinjalo obrambo pred točo z raketami, ker je bilo vloženo ogromno denarja pa še bratsko se je podpiralo črnogorsko industrijo protitočnih raket, od katerih je bila velika količina defektna (pa ovaj, za vas Slovence je sve dobro) in zato precej nevarnih. Rezultat: Ali se je streljalo ali ne, je toča padala ali ne. Zato se je zadevo ukinilo.
eosss.slo
13. 07. 2011 08.48
jagoda_fp: jasno je, da zavarovalnice * na dolgo in široko, to pa za to, ker se to v naši preljubi Sloveniji dopušča. Zato pa sem že večkrat napisal, da naj država kmetom financira pasivno protitočno zaščito in zavarovalne premije, ne pa da razmetava denar za popolne neumnosti, kmetje pa si sami (ne) plačujejo zavarovanja, ki so bistveno predraga. Malo nižje je Grim_reaper zelo dobro opisal bistvo problema, za to ne bom ponavljal. O neprofitabilnosti, ki jo omenja Grim:reaper, pa bi se tudi lahko razpisali... Žalostno je, da veliko kmetij propada, ker so neprofitabilne, ampak rinit z glavo skozi zid pa je tudi neumno. Če ni dobička, zapreš, pospraviš in najdeš kaj drugega... kruto vendar resnično.
imnesi
13. 07. 2011 08.35
jagoda_fp torej kaj? rajši fehtat državo (nas), da povrne škodo?
benos02
13. 07. 2011 08.18
Ob tem svetujejo, naj se zavarovanci, ki jim je neurje poškodovalo streho, nikar ne lotevajo popravila sami, temveč naj pokličejo ustrezne službe in preprečijo nepotrebne in nevarne nezgode. KAJ PA TISTI KI NIMAJO DENARJA??
jagoda_fp
13. 07. 2011 08.12
Sem kmet in tistim glede zavarovanja naj pojasnim nekaj, če že sami niso sposobni odpreti enega linka od naših zavarovalnic. Zavarovanje zgleda takole: zavaruješ pridelek naprimer koruzo za silažo - normalno je ta pridelek med 60.000 in 75.000 kg/ha - pri zavarovalnici lahko to zavaruješ največ za 40.000 kg/ha. potmm imamo tu še 20% odbitno franšizo in pa seveda zavarovano premijo, ki pa za ha kuruze znese 8,75% od cene za kg (lani je bilo to 0,02EUR/kg - tržna cena pa je 0,03-0,04EUR/kg). Torej pridelek, ki je na trgu vreden 1.800€/ha zavarujem in če mi ga totalno uniči dobim 570€/ha ampak pazi to v primeru zavarovanja zgolj rizika toče. Potem je pa tu še zavarovanje rizika neurja (veter močan naliv - spet omejitev veter nad 120 km/h in ne vem koliko deža na ha) - prem stavek 5,5% in poplave 12%. Torej za kolikor toliko varnost moraš pačat 210€/ha da dobiš 430€/ha za pridelek, ki te stane 1800€/ha če je škoda 100%. Če pa je škoda 60% si dobil povrnjeno samo zav premijo in odbitno franšizo. TOREJ???
robek35
13. 07. 2011 08.07
Še vedno mi ni jasno zakaj nasa vlada ne ukrepa da bi bi vsaj nasli kakkršno koli zasčito proti toči,to so protitočni avioni,sedaj imamo samo enega pa se ta poskusno,pravjo da se stroka z takim nacinom zaščite ne strinja v sosednjih državah ta stroka misli drugače zato imajo zaščito proti toči,mi pa ne,denar gre drugam samo za pametne stvari ne
yarrick
13. 07. 2011 07.59
@imnesi 13.07.2011, 07:19 Samo ti ŠE VEDNO NE RAZUMEŠ PROBLEMA pri teh zavarovanjih. Imej kmetijo, ki nima neke velike dobičkonosnosti, in jo vzdržuješ ker je to pač podedovano, si se tam rodil ali kaj tretjega.Ravno sinoči je povedal kaka pride premija za zavarovanje.Pove mi, kolk moraš prodati, da pridelaš 800€ na kmetiji(sploh če ni profitabilna)? pa še ena stvar je; za zavarovanje zahtevajo MREŽE.te mreže pa stanejo ohohohoho in še več.Kaj pa misliš, ZAKAj ima samo 27% kmetov zavarovano svojo zemljo? Kolk si jih pa sploh lahk privošči, da bi pokupili za par 10 hektarov mrež? Ne bom trdil, da je prav da se kmetje NE zavarujejo, ker v končnem država res NE MORE vedno skrbeti za VSE, vendar je v takih primerih delna odgovornost na njenih plečih.pa naj nosi še del posledic, ne samo benefitov od davkov. @franceljtancelj Pa itak da se krade.In to na veliko.Nimaš kaj, država je v zadnjih vzdihljajih, je treba pobrati še tistih par mio evrov, ki so ostali. Je blo ravno včeraj zvečer v poročilih o tem, kako je naša kmetijska zbornica zgubila tožbo na nekem evropskem sodišču in morejo sedaj plačati nazaj 1.5 Mio plus stroške.to pa zaradi tega, ker so (seveda po BALKANSKO) merili površine obdelovalnih površin in potem zahtevali od Eu prevelike subvencije.Zakonska omejitev je plus/minus 4 PROCENTE ZABOGA !če naši kmetje niso sposobni sami izmeriti PRAVILNO tega, pa naj kmetijska zbornica, da se izogne takim težavam.Mogoče, pa tu odpovedu nadzorni sistemi s katerimi posluje kmetijski isstem pri nas? in mogoče takole nekater dobijo po stotisoče evrov nepovratnih pomoči, čeprav je vprašljivo kako dobro so le ti naloženi v kmetijski sistem? uglavnem poraz slovenskega kmetijskega sistema in potem še na višjem nivoju ; državnega sistema.Sedaj, ko so izgubili tožbo se je pa začela še druga bolj neprijetna zadeva; evropske pritožbe ZOPER nas.le da tokrat ne govorimo o miljonu ali dveh ampak gredo številke med dvo in tromestnimi decimalkami....Sedaj pa naj mi nekdo pove, OD KJE ZABOGA MISLIJO DOBITI denar v primeru da izgubimo tožbo?!
franceljtancelj
13. 07. 2011 07.24
Jaz to ne razumem. Toča je do konca stilkla eno prtino države pa ja škode za 2 mio eur. Obnova Planice , komaj ena malo večja parcela pa 6 mio eur. Tu nekaj fajst ne štima, nekdo krade, ko sraka.
imnesi
13. 07. 2011 07.19
Kmetje bi morali svoje biznise zavarovati. Tako kot to počnejo vsi ostali podjetniki/podjetja. Saj ne moreš vsako leto šparati na zavarovanju in potem pričakovati državno pomoč! Ni pošteno do ostalih.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.