Strupene alge, ki so jih v večjih koncentracijah zaznali na plažah med Puljem in Rovinjem, pri nas doslej kopalcem še niso povzročale težav. Kot so nam potrdili na Morski biološki postaji v Piranu, gre za mikroalge Ostreopsis ovata, za katere se sicer pri nas ne izvaja sistematičnega monitoringa.
Leta 2009 cvetelo blizu Trsta, pri nas večjih koncentracij ni bilo
"Pri nas ta mikroskopski organizem – enocelično algo – občasno zasledimo v vzorcih morske vode ob monitoringu na školjčiščih, ko preverjamo prisotnosti toksičnih alg. A težav zaradi nje pri nas še nismo imeli, nihče ni o tem poročal, zato še nismo imeli pravih razlogov za sistematični monitoring," nam je pojasnila strokovnjakinja za dano področje, biologinja Janja France. Septembra leta 2009 so sicer blizu Trsta opazili takšno cvetenje v manjšem zalivu. A takrat tam ni bilo kopalcev, zato tudi ni bilo z njimi nobenih težav. "Tudi naše vzorce so Tržačani enkrat pregledali in potrdili prisotnost te vrste pri nas, a je v velikih koncentracijah doslej nismo opazili," pravi.
Hrvati sicer še niso izdali uradnega opozorila ali prepovedi kopanja, so pa v centru za raziskave morja potrdili, da nadaljujejo s preučevanjem razporeditev teh alg ob obali. Kljub temu so opozorili ljudi z obolenji dihal, naj se izogibajo delov obale, kjer cvetijo strupene alge, oziroma naj bodo vsaj 20 metrov oddaljene od morja.
Pri nas ni razlogov za tovrstna opozorila. "V Sloveniji doslej še ni bilo takšnih opažanj, zato plaž nismo nikoli zapirali. Nismo imeli podlage za to. Enkrat pred leti smo po poročanju o nekem draženju zadevo preverjali v Strunjanu, a nismo odkrili ničesar," pojasnjuje Francetova, a dodaja, da po poročilih hrvaških kolegov ostajajo pozorni.
V Italiji na plažah visijo rdeče zastave
Z omenjeno vrsto alg se sicer vsako leto spopadajo v Italiji. Alge se ponavadi razširijo iz južnega dela italijanske obale Jadranskega morja. "Poročajo, da so na plažah izobesili rdeče zastave. Precej visoke koncentracije so zaznali tudi pretekla leta, in iscer predvsem julija, avgusta in septembra," še pravi naša sogovornica. Hrvati njihov višek opažajo oktobra.
Kihanje, kašljanje, vročina
Kot nam je pojasnila, se te toksične enocelične alge zadržujejo v plitvi vodi, na skalah, velikih algah ali morski travi. Zelo se razrastejo po podlagi, ob čimer se na njej ustvari nekakšna prevleka. "Z valovanjem morja se produkti teh alg izločajo v aerosol – delce snovi v zraku. Z vdihovanjem ali stika s kožo lahko nato lahko pride do zdravstvenih težav. Govorimo o respiratornih težavah, pojavi se sluz, kihanje in kašljanje, vročina, težave s kožo in podobno," pojasnjuje Francetova. A te snovi v aerosolu niso človeku zelo nevarne. "Bolj so nevarne tovrstne vrste alg, ki v tropskih predelih zastrupijo ribe, ki se z njimi hranijo. Če ljudje te ribe zaužijejo, se zastrupijo," dodaja.
Prve zaznave te toksične enocelične alge naj bi segale v sedemdeseta leta. Odkrili so jih v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ker gre za tropsko vrsto, obstajajo indici, da je bila ta alga vnesena v Sredozemlje bodisi z nekimi drugimi organizmi ali pa z balastnimi vodami. A to so le domneve, še opozarja naša sogovornica.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.