FOTO: 'Pričakovali smo boljše čase in svojo državo'

Na prelomno dogajanje, ki se je v Sloveniji odvijalo pred 20 leti, so se pripravljale tudi bolnišnice in zdravstveni domovi. Obrambne načrte s področja zdravstva so izdelovali tedanji Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, Univerzitetni klinični center Ljubljana ter druge bolnišnice in zdravstveni domovi po Sloveniji, so nam pojasnili na ministrstvu za obrambo.

Priprave zdravstva so zajele osnovno zdravstveno mrežo, bolnišnice, službo za transfuzijo krvi, preventivno zdravstveno dejavnost, organizacije za preskrbo z zdravili in sanitetnim materialom ter organizacije za rehabilitacijo. Načrtovana je bila oskrba z zdravili, sanitetnim materialom, medicinsko opremo ter oskrba s krvjo. Sprejeti so bili tudi ukrepi za nudenje medicinske pomoči ranjenim in poškodovanim.

V vojni za osamosvojitev Slovenije so pomembno vlogo odigrale vse zdravstvene ustanove, ki so poleg svoje redne dejavnosti oskrbele tudi ranjene v spopadih, pravijo na obrambnem ministrstvu. Posebno vlogo pa so odigrale reševalne ekipe zdravstvenih delavcev, ki so v neposrednih spopadih oskrbovali ranjene, ne glede na njihovo pripadnost vojaškim enotam, torej tudi pripadnike JLA. V času grožnje JLA z letalskim napadom na Ljubljano so v Kliničnem centru vso dejavnost preselili v prostore v zaklonišču.

Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo je pomagal pri opremljanju sanitetne službe Teritorialne obrambe, reorganizirala sta se Zavod za transfuzijo krvi in Univerzitetni klinični center, ki je za primer vojne oblikoval posebne organizacijske enote za nudenje zdravstvene oskrbe oboroženih sil in prebivalstva. V času priprav so tudi prerazporedili zdravstveno osebje v Teritorialno obrambo. Zdravstvo je imelo tudi opremo za več manevrskih bolnišnic, ki pa niso bile uporabljene, še pojasnjujejo na ministrstvu.

'Priprave zahtevne, a vzdušje enotno'

Svoje izkušnje o delovanju Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL) v takratnih razmerah je z nami delil zdravstveni delavec v ZDL.

Kot nam je razložil, je bil zdravstveni dom v poznih 80. letih zelo dobro pripravljen na izredne razmere oziroma na morebitno vojno stanje. Civilno zdravstvo je sodelovalo s takratno vojaško saniteto JLA in posebej s sanitetno službo TO. V tem času so po besedah našega sogovornika govorili o integriranem zdravstvenem varstvu, ki je zajemalo vojaško saniteto, saniteto TO, civilno zdravstvo, enote prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, društva in družbene organizacije ter strokovne organizacije s tega področja.

Navodila glede organizacije in načina delovanja zdravstvenega doma v primeru izrednih razmer so prejemali od takratnih sekreterijatev, ljubljanskih občin oziroma mesta in po oblikovanju MOL od pristojnega oddelka mestne uprave, ki je pokrival obrambo in družbeno samozaščito.

Zdravstveni dom je bil zelo dobro opremljen z materialnimi sredstvi za delovanje v vojnih razmerah. Enote ZDL so bile opremljene s sanitetnimi kompleti, ki so vsebovali medicinsko opremo in instrumente, opremo za osebno, skupno in medicinsko radiološko, biološko in kemično zaščito ter potrebna materialno-tehnična sredstva, kot so električni agregati in kabli, odeje, rezervoarje za vodo, opremo za enote CZ, ki so bile oblikovane in organizirane v ZD, šotore za delo v terenskih pogojih, nosila in opornice, pravi naš sogovornik.

V vseh enotah ZD je bila organizirana Narodna zaščita, katere pripadniki so bili administrativno-tehnični delavci, ki pa niso izvajali zdravstvene naloge. Kot razlaga naš sogovornik, so se s tem izognili možnim očitkom glede določil Ženevske konvencije, ki pravi, da je zdravstveno osebje praviloma neoboroženo. Pripadniki Narodne zaščite pa so bili izurjeni in usposobljeni za uporabo kratkega orožja, ki je bilo shranjeno v enotah ZD.

Dobro založene so bile tudi ljubljanske lekarne. Imele so namreč financirane zaloge zdravil, antibiotikov, kardiakov in drugega potrebnega materiala. Poleg tega so zdravila, ki so imela rok uporabnosti še eno leto, dali v prodajo in tako zamenjali s svežimi. Na ta način so vzdrževali zaloge, da bi bile primerne za uporabo v primeru izrednih razmer.

'Vzdušje je bilo enotno'

Čeprav so bile obrambne priprave zelo zahtevne, je bilo vzdušje "enotno". "Pričakovali smo boljše čase in svojo državo. Ni bilo nobenega nemira in nemirnih situacij ali izpadov," pravi naš sogovornik.

Priprave ZDL so vključevale označitev vseh objektov in vozil ZDL z oznakami Rdečega križa. Treba je bilo pripraviti zaklonišča, kjer bi lahko oskrbovali poškodovane in obolele osebe v primeru najhujših vojnih razmer. Nadalje je bilo treba pripraviti dežurne medicinske ekipe ter operativne in strokovne dežurne službe v upravi in po enotah ZDL. Te službe so med drugim koordinirale celotno organizacijo in aktivnosti za sprejem poškodovanih oseb. Priprave pa so tudi vključevale koordinacijo delovanja ZDL.

Ob tem naš sogovornik poudarja, da so zdravstvene ustanove v obdobju vojne za Slovenijo sprejemale in zdravile vse osebe ne glede na državljanstvo, pripadnost oboroženim formacijam, raso in vero. Med spopadi in po prenehanju sovražnosti je ZDL še vedno nudil oskrbo centrom za vojne begunce in ujetnike. Potem ko se je začela vojna na drugih ozemljih, je ZDL tudi oskrboval begunce, ki so prihajali iz Hrvaške in BiH.

V spodnji galeriji si poglejte, kako so se na vojne razmere pripravljali v bolnišnici Slovenj Gradec.

UKC Maribor: Pospešene priprave na vojne razmere

V UKC Maribor so že ob 15. obletnici spopadov za samostojno Slovenijo dogodke in vtise strnili v posebni prilogi Naša bolnišnica. Na delo v izrednih razmerah so se pospešeno začeli pripravljati že po prvem incidentu, ki se je zgodil v Pekrah 7. junija 1991, je dejal Rudi Turk, tedanji direktor bolnišnice. V najbolj kritičnih dneh so tako že imeli pripravljene operacijske ekipe, v stanju pripravljenosti pa so bile tudi vse pomembnejše službe, pripoveduje Turk. Dobro so sodelovali tudi z Zdravstvenim domom Maribor, saj so se odločili za enotni zbirni center, kamor so potem pripeljali ranjene.

"V bolnišnici smo se zavedali pomena našega dela v izrednih razmerah, vendar nismo pomislili, da se bo kaj takega tudi zgodilo," se spominja Turk. Na resnost položaja so jih opozorili ravno dogodki v Pekrah. Po tem dogodku je Turk navezal stik s članom izvršnega sveta občine Maribor Slavkom Kavčičem, sledil pa je sestanek z najodgovornejšimi. Pri pristojnih republiških organih so nato intervenirali za dopolnitev zalog, predvsem obvezilnega in drugega medicinskega materiala. V nekaj dneh so nabavili material in ga shranili v Pohorskem dvoru.

Kot se spominja Turk, so uvedli stalno prisotnost delavcev v lekarni, okrepili so transfuzijsko ekipo, laboratorijsko službo in sterilizacijo. Prvi žrtvi spopada so v bolnišnico pripeljali v jutranjih urah 28. junija. "Vse pripeljane smo takoj medicinsko oskrbeli. Vse enako dobro, tudi nasprotnikove," poudarja Turk.

Prek medijev so ljudi pozvali, naj ne hodijo po nepotrebnem na obisk v bolnišnico in naj, razen v nujnih primerih, ne hodijo v ambulante. Kot pravi Turk, so poziv občani sprejeli z izrednim razumevanjem. Z oddelkov so odpustili bolnike, pri katerih zaradi tega ni bilo ogroženo zdravstveno stanje. Sprostili so predvsem enote za intenzivno terapijo.

V torek, 2. julija, se je položaj zaostril. "Eno uro pred alarmom za zračni napad sem odredil evakuacijo bolnikov z nevrološkega oddelka. Tam je bilo kakih 60 nepokretnih bolnikov, ki pa so bili ob začetku alarma vsi evakuirani," razlaga Turk. Evakuacija na ostalih oddelkih je bila hitra, problem je bil v zaklonišču na otroškem oddelku, saj so se vanj zatekli stanovalci sosednjih stanovanjskih zgradb. Okoli 16.30 so prejeli prvo obvestilo, da bodo pripeljali ranjence. Čez teden dni je delo v bolnišnici potekalo brez posebnosti, a kljub temu vseh ukrepov še niso preklicali, se spominja Turk.

O zahtevni operaciji poročala tudi ameriška revija

O zahtevni operaciji enega najhuje ranjenih pacientov, ki so jih v času spopadov sprejeli v UKC Maribor, je poročala tudi ameriška medicinska revija Journal of Trauma. Voznika tovornjaka je ranil 6 centimetrov velik drobec letalskega izstrelka. Njegovo življenje pa je bilo ogroženo zaradi hude poškodbe prsnega koša.

Kaj pa danes?

Kako pa je v današnjem času načrtovana in organizirana zdravstvena dejavnost za delovanje v izrednem in vojnem stanju? Na ministrstvu za obrambo pravijo, da sta danes skladno s predpisi Univerzitetni klinični center Ljubljana in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino še vedno "določena kot gospodarski družbi zavodov in drugih organizacij posebnega pomena za obrambo". Naloge na področju zdravstva poleg vlade usmerja in določa ministrstvo za zdravje v sodelovanju z ministrstvom za obrambo.

V primeru zaostritve razmer in morebitne razglasitve vojnega stanja pa bi zavodi s področja zdravstva zagotavljali izvajanje svojih rednih nalog, poleg tega pa bi izvajali naloge, ki bi jih določila vlada in drugi pristojni organi, še pravijo na ministrstvu za obrambo.

Na ministrstvu za zdravje pa so nam pojasnili, da ministrstvo in zdravstveni zavodi začnejo izvajati posebne naloge oziroma ukrepe za pripravljenost v izrednem in vojnem stanju, ko te razglasi državni zbor.