FOTO: Prešeren je čudež slovenščine, slovenščina pa je čudež v njegovih ustih

V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili velike in male Prešernove nagrade, ki so po besedah Jaroslava Skrušnyja "vstopnice za nacionalni Parnas". Veliki Prešernovi nagradi sta letos prejela oblikovalec Matjaž Vipotnik in literat Jože Snoj. Igralec Niko Goršič, ki je slikovito predstavil Vipotnikova prelomna dela, je zanj dejal, da je "kralj Matjaž slovenskega oblikovanja".

V utemeljitvi nagrade je zapisano, da je Vipotnik nezamenljivo in prelomno zaznamoval razvoj slovenskega in nekdanjega jugoslovanskega grafičnega oblikovanja od 70. let minulega stoletja pa do danes. Njegovo oblikovanje odlikujejo kakovost, ustvarjalna inovativnost, sporočilna moč in svojstven, zelo živ in kultiviran likovni jezik.

Pesnik, pisatelj in esejist Snoj je Prešernovo nagrado prejel za življenjsko delo in svoj bogat literarni opus. Na vprašanje povezovalke podelitve Blažke Müller Pograjc, kaj meni o Prešernu, je Snoj odgovoril, da je "Prešeren čudež slovenščine, slovenščina pa je čudež v njegovih ustih."

"Snoj je s svojim obsežnim pripovednim, pesniškim in esejističnim opusom tako v tematsko-idejnem kot v estetskem pogledu bistveno zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij," je pojasnjeno v utemeljitvi nagrade. 

V uvodenm nagovoru je sicer Skrušny je izrazil razočaranje nad ukinjanjem samostojnega ministrstva za kulturo. Dejal je, da se uresničujejo Prešernovi stihi iz Sonetnega venca: "Minuli sreče so in slave časi!" Skrušny, predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada, je v uvodu k proslavi podal "odločni ugovor zoper politično voljo in pamet, ki sta kulturi in z njo umetnosti z več kot zgovorno uradniško potezo odvzeli status samostojnih družbenih subjektov in mladi državi že po pičlih 20 letih samostojnosti spodnesli simbolni temelj in smiselno podstat, na kateri je bila ustanovljena".

Letos 15-članskemu upravnemu odboru Prešernovega sklada poteče štiriletni mandat. Člani odbora so po besedah Skrušnyja svoje "presojevalsko" delo vseskozi opravljali z odgovorno zavestjo, "da nagrade, ki jih podeljujejo, nosijo obeležje in težo najveljavnejših nacionalnih nagrad za umetniško in kulturno ustvarjalnost".

Podelili tudi druge nagrade

Med prejemniki nagrade Prešernovega sklada je bila letos arhitektka Maruša Zorec, ki je skupaj s sodelavcema arhitektko Mašo Živec in absolventom arhitekture Žigo Ravnikarjem izvedla projekt Ureditev grajske pristave v Ormožu. Trobentač Franc Kosem je nagrado Prešernovega sklada prejel za glasbeno ustvarjanje v minulih dveh letih. 

Za dirigentske dosežke na področju zborovske glasbe v zadnjih dveh letih je nagrado Prešernovega sklada prejel dirigent Stojan Kuret, ki je v začetkih svoje zborovske poti, polne presežkov, sodeloval z mladinskim zborom Glasbene matice Trst. Nagrajen je bil tudi pisatelj Andrej E. Skubic, ki je dejal, da je sicer Prešeren velik pesnik, a sam raje prebira pesmi Srečka Kosovela. Zato je recitiral  Kosovelov verz: "Joj, rešite me. Jaz nisem bankir. Rešitelj je kapitan, on je zver!"

Nagrado je dobil tudi igralec in kantavtor Iztok Mlakar, pri tem pa je interpretiral svojo pesem, iz katere je verz: "En bot sem sanjal, da sem praznu glaže v najboljši klapi, se pravi sam!" Režiser Ivica Buljan pa si je nagrado prislužil za obsežen in izjemen režiserski opus zadnjih dveh let.

Nocojšnjo proslavo z naslovom "Kultura? Ja, prosim. Kultura zmeraj" je umetniško zasnoval režiser in scenarist Matjaž Pograjc. Ob koncu proslave je prenos prekinila minuta molka, Müller Pograjčeva pa se je poslovila z besedami: "Kako tiho in kako temno bi bilo, če bi obmolknila kultura!"