FOTO: Postavljenih 137 kilometrov žične ograje, istrski župani in Belokranjci zahtevajo odstranitev

Odločitev vlade o postavitvi tehničnih ovir na meji s Hrvaško je po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica popolnoma upravičena. Ker se lahko migracijski tokovi v prihodnje spremenijo, pa je treba ukrepe sprejemati za celotno državno mejo, je poudaril na novinarski konferenci po seji vlade.

Šefic je znova poudaril, da je osnovni namen tehničnih ovir uravnavanje migracijskega toka, njihov cilj pa nadzor nad prehajanjem državne meje. "Glede na slabe izkušnje je ta naša usmeritev popolnoma upravičena," je dejal. Poudaril je, da gre samo za začasne ovire, ki jih bodo umaknili takoj, ko bodo ocenili, da lahko tak ukrep nadomestijo z drugimi.

Migracijski tokovi se lahko hitro spremenijo, zato je treba ukrepe sprejemati za celotno mejo

Ob tem je poudaril, da so v zadnjih tednih imeli tudi napovedi, da se lahko migracijski tokovi spremenijo, ene od možnih so tudi "južne variante" migracijskih poti. Zato lahko ta migracijski tok v državo pride na drugem koncu meje kot doslej, kar po besedah Šefica pomeni, da je treba ukrepe sprejemati za celotno državno mejo.

Postavili že 137 kilometrov ograje

Do torka so po njegovih besedah postavili približno 137 kilometrov ograje. Ta stoji na območjih policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Ljubljana in Koper oz. na 36 posamičnih lokacijah v 16 občinah, in sicer v naslednjih: Razkrižje, Ormož, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj, Metlika, Osilnica, Ilirska Bistrica, Piran, Koper, Hrpelje - Kozina.

To vse so po Šefičevih besedah območja, za katera obstajajo ocene tveganja, da bi preko njih lahko večje število migrantov nenadzorovano prišlo v Slovenijo v primeru preusmeritve migracijskih tokov. Ob tem je poudaril, da slovenska meja ostaja odprta, a nadzorovana. Prepričan je, da bodo s tem ukrepom prispevali k zagotavljanju ustrezne stabilnosti in varnosti v državi.

Šefic priznava, da ograja prinaša tudi negativne posledice, predvsem za živali. Zato so se odločili, da bodo uporabili kemične snovi, ki odvračajo živali, ter električne pastirje in naletne ograje. Z lovci se tudi dogovarjajo, da bi nekaj delov ograje odprli za prehode živali. Koordinator teh aktivnosti bo lovska zveza, je še pojasnil državni sekretar.

Ob Kolpi panelne ograje

Zaradi ograje so zaskrbljeni tudi prebivalci ograjenih območij, zlasti v Beli krajini in na Primorskem. Tako bodo denimo v soglasju z lastniki kampov ob Kolpi postavili panelne ograje, ki so zanje bolj vzdržne, in naredili nekatere prehode, kar je pomembno zlasti za ribiče, da bodo lahko gospodarili z reko. "V dialogu z lokalnimi skupnostmi bomo torej naredili maksimalno, kar se da, da na eni strani zagotovimo varnost prebivalcem in na drugi strani sledimo željam prebivalcev in varujemo živali," je dejal.

Istrski župani enotno za odstranitev žične ograje

Šefic je povedal tudi, da razmišljajo o pogovoru s predstavniki istrske županije, da bi jim pojasnili, da postavljanje ograje ni usmerjeno proti Istranom in turizmu, nasprotno, gre za to, da zagotovijo normalno delovanje tega območja.

A so župani slovenskega in hrvaškega dela Istre po današnjem sestanku na mejnem prehodu Dragonja soglasno zahtevali odstranitev žične ograje, obenem pa so pooblastili župana Istrske županije Valterja Flega, da se o tem pogovori s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem. S tem, da so pooblastili Flega, so želeli pokazati, da je Istra samo ena.

Vsi župani - poleg slovenskih in hrvaških županov so se sestanka udeležili tudi predstavniki občin iz sosednje Italije - menijo, da žice ne potrebujejo in da ta ne bo rešila problemov, lahko pa povzroči negativne učinke za gospodarstvo in turizem, je medijem po sestanku povedal Flego.

Kot je dodal, ne bežijo od tega, da je treba poskrbeti za varnost meja, vendar je problem treba rešiti pri izvoru in ne na meji med Slovenijo in Hrvaško. Župani so Flegu dali mandat, da se s slovenskim predsednikom vlade pogovori o njihovi želji, da se odstrani žično ograjo ter da se zatem spet srečajo in pogovarjajo naprej.

Po njegovih ocenah je na meji v Istri sicer štiri do pet kilometrov žične ograje, vendar "je vsak meter preveč". Kot je še dodal, "v kolikor obstaja neka vrsta grožnje, obstaja veliko bolj sofisticiranih načinov reševanja te grožnje".

Belokranjci zahtevajo popoln umik žične ograje iz Pokolpja

V Črnomlju so zaradi tehničnih ovir ob Kolpi, težav in škode, ki jih povzroča žična ograja, razpravljali z državnim sekretarjem Andrejem Špengo. Medtem ko so domačini zahtevali, da se žična ograja iz Pokolpja popolnoma umakne, jim je Špenga obljubil le, da bo njihove zahteve prenesel vladi in da bodo najbolj problematična mesta še enkrat preverili.

Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je po današnjem večernem sestanku v Črnomlju povedala, da je sekretar ministrstva za notranje zadeve Špenga črnomaljskim ribičem, lovcem, predsednikom obmejnih krajevnih skupnosti, turističnim delavcem in drugim udeležencev pogovora obljubil, da bodo še enkrat preverili določena mesta ob reki, kamor žična ograja ne sodi, in skušali ugotoviti možnosti omilitev stanja s postavitvijo t. i. panelne ograje.

Špenga je svoje sogovornike tudi obvestil, da ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravlja metodologijo za ugotavljanje škode, Belokranjci pa so mu odvrnili, da bi morala biti ta že pripravljena, je dodala županja.

Sicer pa so ljudje ob Kolpi nezadovoljni, saj "Kolpa take mreže na svojem obrežju ne zasluži". Ob ograditvi Kolpe je tako vprašljiva uporaba vseh kopališč, kampov in jezov, močno ogrožena pa je tudi divjad, ki prehaja reko ali se v njej napaja, je še povedala Čemas Stjepanovičeva.

Žični ograji ob meji nasprotujejo tudi v Občini Kostel s 26 kilometri Kolpine struge. Tamkajšnja županja Lili Butina je povedala, da je glavnina Kolpinega obrežja že ograjena, ograja pa naj bi po mnenju tamkajšnjih prebivalcev močno ogrozila občinski turizem.

V Kostelu se je izoblikovala tudi civilna pobuda, ki zbira podpise proti ograji na meji. Podpise zbirajo tudi na svoji spletni strani in v Kočevju na ploščadi v središču mesta, predstavnik pobudnikov Stanko Nikolić pa je povedal, da ob koncu tedna pričakujejo že šest tisoči podpis in da bodo peticijo proti ograji z rezili predali vladi.

Sicer pa v kostelski Fari Turistično društvo Kostel v nedeljo pripravlja protestni pohod ob žici na meji ob Kolpi. Njegovi udeleženci se bodo zbrali ob 9.30 in pol ure pozneje krenili na približno 2,5-kilometrski pohod do vasi Savski Laz. Žično ograjo ob poti nameravajo tudi simbolično okrasiti, po besedah organizatorjev pa pričakujejo predvidoma 150 pohodnikov.

Migracijski tok naj bi obdržal sedanjo intenzivnost

Šefic je napovedal, da bodo v prihodnjem tednu ocenili položaj in začrtali aktivnost glede prihoda beguncev. Ocenjujejo sicer, da bo migracijski tok obdržal sedanjo intenzivnost, če ne bo bistvenih novih okoliščin. Če pa bodo Nemčija in nekatere druge države omejile število beguncev, ki jih bodo sprejele, pa bo to vplivalo tudi na nadaljnje aktivnosti Slovenije, ki bo morala v tem primeru omejiti vstop v državo, je dejal.

V Slovenijo vstopilo že 330.206 migrantov

V zadnjem času sicer po besedah državnega sekretarja izrazitih posebnosti, kar se tiče migracijskega toka, ni bilo. Tok se nekoliko umirja, a migranti po zahodnobalkanski poti še vedno prihajajo. V zadnjem času jih v Slovenijo na dan vstopi med 2500 in 5000, je dodal.

Danes so v Dobovo prispeli trije vlaki z migranti, na njih je bilo skupaj 3214 tujcev, ki so jih nato odpeljali proti Jesenicam in Karavankam, so sporočili s PU Novo mesto.

Skupaj je doslej v Slovenijo prišlo 330.206 beguncev, njihova struktura pa se v zadnjem obdobju bistveno ne spreminja. Še vedno je največ Sircev, sledijo Afganistanci, Iračani, Pakistanci in ostali. Zaradi manjše intenzitete migracijskega toka pa se je zmanjšalo število policistov in vojakov, ki delajo z begunci in nadzorujejo državno mejo.

Do torka je sicer v Sloveniji za azil zaprosilo 127 ljudi, je še pojasnil državni sekretar. Doslej so rešili 45 prošenj, od tega so štirim prošnjam za mednarodno zaščito ugodili.

Tudi Slovenija na četrtkovem mini vrhu dela EU in Turčije

Cerar se bo udeležil t. i. mini vrha, ki ga bo pred vrhom celotne EU v četrtek dopoldne v Bruslju gostila Avstrija. V njegovem kabinetu so pojasnili, so danes prejeli vabilo Avstrije na mini vrh in nanj pozitivno odgovorili.

Slovenija sicer ni edina država, ki je vabilo prejela tik pred zdajci. Med povabljenimi naj bi bili po novem vsaj še Velika Britanija in Portugalska ter morda še kakšna članica EU, ali bodo na mini vrh tudi prišle, pa zaenkrat ni jasno.

Kot so še zatrdili v kabinetu, se v zameno za povabilo niso k ničemur v naprej zavezali, pričakujejo pa, da bodo v četrtek slišali določene prošnje oziroma pričakovanja, npr. za sprejetje dodatnega števila beguncev. Poudarili so tudi, da o t. i. mini schengnu na mini vrhu ne bo govora.

Pred začetkom dvodnevnega zasedanja voditeljev osemindvajseterice se bodo na avstrijskem veleposlaništvu v Bruslju v četrtek ob 11. uri ločeno sestali voditelji nekaterih članic unije ter Turčije. Doslej so za udeleženke mini vrha veljale Avstrija, Nemčija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Finska, Grčija in Francija, po novem pa se je ta krog očitno razširil.

Temi sestanka "koalicije voljnih" za sprejem sirskih beguncev iz Turčije ali "posebej obremenjenih držav" bosta po avstrijskih navedbah varovanje zunanje meje in uresničevanje skupnega migracijskega načrta s Turčijo.

Pogodbeni rezervisti začeli usposabljanje

V vojašnicah na Bohinjski Beli, v Mariboru, Pivki in Slovenski Bistrici so začeli z mobilizacijskim usposabljanjem pogodbenih pripadnikov rezervne sestave Slovenske vojske. Od 301 vpoklicanega pogodbenega rezervista jih je na usposabljanju 163.

V mariborski vojašnici jih je nagovoril načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman, ki je poudaril pomen vpoklica pogodbene rezerve za povečanje vzdržljivosti Slovenske vojske pri nalogah v zvezi z migrantsko situacijo in mednarodnimi obveznostmi.

Na mobilizacijskem usposabljanju, ki se bo končalo 24. decembra, se bodo pogodbeni rezervisti dodatno usposobili za izvajanje nalog varovanja objektov Slovenske vojske in prijavno-nadzorne službe ter logistično-podpornih nalog. Na opravljanje vojaške službe bodo vpoklicani za obdobje od dveh do sedmih mesecev.

Pri tem, koliko časa bodo opravljali vojaško službo, bodo upoštevali individualne okoliščine posameznika, predvsem zadržke, ki bi bili povezani s posameznikovim delodajalcem. Med vojaško službo, ki jo bodo začeli opravljati 4. januarja naslednje leto, bodo imeli enake pravice kot jih imajo pripadniki stalne sestave Slovenske vojske.

Bruselj poziva Italijo k uporabi sile pri odvzemu prstnih odtisov

Evropska komisija od Italije zahteva, da pri odvzemu prstnih odtisov migrantom uporabi tudi silo, v kolikor bi to bilo potrebno. Komisija je sicer v začetku tedna Italiji, pa tudi Grčiji in Hrvaški izrekla opomin zaradi neizpolnjevanja evropske zakonodaje o azilu.

Italija mora razviti "bolj trden pravni okvir", ki bo omogočil "uporabo sile za odvzem prstnih odtisov ter uvedbo ukrepov za dolgotrajnejše zadrževanje za tiste migrante, ki se upirajo odvzemu prstnih odtisov", je sporočila Evropska komisija. Treba je doseči cilj 100-odstotnega odvzema prstnih odtisov za vse migrante, ki pridejo v državo, so med drugim navedli v izjavi.

Poslanci zaradi zahteve zaskrbljeni

Italijanski notranji minister Angelino Alfano je v odzivu na poziv komisije pojasnil, da italijanski pravni sistem že predvideva sorazmerno uporabo sile v takšnih primerih, da pa so nekateri poslanci zaradi te zahteve Bruslja izrazili zaskrbljenost. "To, da ima EU za legitimno uporabo sile proti migrantom, ni v skladu s konvencijami ZN o človekovih pravicah in je zelo zaskrbljujoče," pa meni predsednik italijanske komisije za družbena vprašanja Mario Marazziti.

Evropska komisija je ta teden začela s pravnimi postopki proti Hrvaški, Grčiji in Italiji zaradi neizvajanja evropske zakonodaje o azilu. Te tri države namreč ne izvajajo ustrezno uredbe Eurodac, ki določa pravila za odvzem prstnih odtisov državljanom tretjih držav, ki nedovoljeno vstopajo v državo, in prenos podatkov v osrednji Eurodacov sistem v 72 urah.

Po podatkih agencije ZN za begunce so v Italiji do sredine novembra zabeležili prihod 142.400 migrantov in beguncev, ki so preživeli nevarno pot prek Sredozemlja.

Merklova podprla načrte Bruslja za boljše varovanja meje

Nemška kanclerka Angela Merkel je v nagovoru v bundestagu danes podprla sveženj za boljši nadzor zunanje meje EU in s tem obvarovanje schengenskega prostora brez nadzora na notranjih mejah, ki ga je v torek predstavila Evropska komisija.

Med ključnimi predlogi komisije je vzpostavitev evropske mejne in obalne straže s pravico do posredovanja na problematičnem delu zunanje meje članice tudi brez njenega povabila. Straža naj bi imela stalno na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh. Če bi države na to pristale, bi bil to največji prenos suverenosti po evru.

Na podporo Nemčije Bruselj pri tem lahko računa, je v bundestagu, kjer je nastopila pred vrhom EU ta četrtek in petek, zatrdila Merklova. To sicer ni presenečenje, saj Nemčija kot glavna ciljna država za begunce že ves čas terja odločne ukrepe unije za vzpostavitev učinkovitega nadzora in zaščito zunanje meje.

Kot je poudarila kanclerka, je treba o predlogih komisije čim prej razpravljati in jih nato tudi potrditi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Priznala je, da vzpostavitev evropske mejne straže odpira "ključna vprašanja nacionalne suverenosti", a da se je o tem začelo govoriti, se ji zdi "vzpodbudno in pravilno".

"Zapiranje v 21. stoletju ni razumna izbira," je pred vrhom evropskim kolegom sicer danes še sporočila kanclerka. Terorizem, podnebne spremembe, begunska kriza - to so vse izzivi, ki jih lahko premagamo le skupaj. "Zato prav v teh težkih časih ne smemo podleči skušnjavi, da zapademo nazaj v nacionalno državno ravnanje," je posvarila.

V Špilje prvi kontejnerji za begunski center

V avstrijskem Špilju ob meji s Slovenijo so danes postavili prvih 16 kontejnerjev za sprejemni center za begunce. Namenjeni bodo registraciji prebežnikov, ki bodo prečkali mejo. Doslej so le postavili kontejnerje, napeljavo za elektriko in dostop do interneta bodo uredili kasneje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

V naslednjih dneh naj bi iz Spodnje Avstrije dostavili še preostalih 13 od skupno 29 kontejnerjev. Te kontejnerje naj bi postavili malenkost severneje od preostalih, namenjeni pa bodo potrebam policije, je za APA danes povedal tiskovni predstavnik avstrijske policije Leo Josefus.

Okoli 60 vojakov inženirske enote iz Beljaka je danes sodelovalo pri postavljanju kontejnerjev, v katerih bodo migrante registrirali. Te bodo nato napotili proti območju, kjer jih bodo oskrbeli in odpeljali v namestitvene centre po državi.

Tudi danes pa se je nadaljevalo postavljanje žične ograje. Po navedbah Josefusa so danes postavili okrog 1,4 kilometra ograje, ki je sicer namenjena obvladovanju migracijskega toka.

Svet Evrope bo imenoval posebnega predstavnika za migracije in begunce

Zaradi poročil in očitkov o kršitvah človekovih pravic migrantov in beguncev v Evropi bo generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland imenoval posebnega predstavnika za migracije in begunce. Ob tem je Jagland zagotovil, da bo Svet Evropo skrbno preučil domnevne kršitve človekovih pravic migrantov in beguncev. "Zaskrbljen sem zaradi številnih poročil o slabem ravnanju z migranti in begunci po Evropi. V članicah Sveta Evrope imajo migranti in begunci enake temeljne pravice kot vsi ostali. Imamo dolžnost, da zaščitimo njihove pravice," je v sporočilu zapisal Jagland.

Posebni predstavnik Sveta Evrope za migracije in begunce bo izvajal poizvedbene misije in sodeloval bo z mednarodnimi partnerji sveta, kot so EU, Unicef, agencija EU za zunanje meje Frontex, Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije.

Cilj posebnega predstavnika bo zbiranje in analiza informacij o stanju človekovih pravic migrantov in beguncev v Evropi. To bo Svetu Evrope omogočilo, da lažje podpre države članice, predvsem na območjih, kjer bi nenadna zvišanja števila migrantov in beguncev predstavljala izziv za zaščito njihovih temeljnih pravic, pojasnjujejo v Svetu Evrope in dodajajo, da bodo podrobnosti o imenovanju in misiji posebnega predstavnika znane kmalu.

Evropski poslanci za nadzor spoštovanja človekovih pravic na Madžarskem

Evropski parlament je danes v Strasbourgu priporočil nadzor spoštovanja človekovih pravic na Madžarskem. Poslanci v nezavezujoči resoluciji pozivajo Evropsko komisijo, naj ugotovi, ali so vladni ukrepi botrovali "sistemskemu poslabšanju" človekovih pravic, ki bi ob neukrepanju EU lahko sprožilo podobno ravnanje oblasti v drugih članicah EU.

Evropska unija je vladi premierja Viktorja Orbana večkrat očitala pritisk na novinarje in pravosodje, vrhunec pa so kritike dosegle jeseni, ko je Madžarska za zajezitev pritoka beguncev zaprla zeleno mejo s Srbijo in Hrvaško.

Danes sprejeta resolucija je kritična do nedavnih sprememb madžarske azilne zakonodaje in poudarja, da je močno otežila dostop do mednarodne zaščite. Nova pravila po mnenju evroposlancev "neupravičeno kriminalizirajo begunce, migrante in prosilce za azil, Budimpešta pa uporablja ksenofobno retoriko, ki migrante povezuje s socialnimi problemi in varnostnimi tveganji".

V besedilu resolucije je bila sprva omenjena tudi možnost uporabe sankcij proti Madžarski, a v končni različici tega ni. Za dokument je sicer glasovalo 327 poslancev, 239 jih je bilo proti, 61 pa vzdržanih.

Evropska komisija je prejšnji teden zaradi nove zakonodaje začela postopek proti Madžarski. Oblasti v Budimpešti pa komisiji očitajo "politično motivirano maščevanje" zaradi madžarskega nasprotovanja kvotam za prerazporeditev beguncev po EU. Orban vztraja, da EU nima pravice ukazovati državi članice, koga lahko sprejme in koga ne.