FOTO: 'Polovica državnih cest je v zelo slabem stanju!'

Znova so znane ocene evropskega projekta EuroRAP, ki ocenjuje varnost cest. "Po vseh analizah nas najbolj zaboli, da je 85 odstotkov državnih cest, ki smo jih analizirali v projektu, ocenjenih z eno ali dvema zvezdicama. To pomeni, da se vozimo po zelo nevarnih odsekih,“ je dejal Robert Štaba, vodja projekta EuroRAP Slovenija in sekretar komisije za vzgojo in varnost AMZS. Analizirali so sicer 186 kilometrov izbranih državnih cest. "To pomeni alarm za državne ceste. Hitre ceste so se izkazale za varne, a veliko ljudi se vozi tudi po državnih cestah,“ je dejal.

Na Direkciji RS za ceste so ob tem postregli s fotografijami nekaterih najslabše vzdrževanih cest in pojasnili, da je po njihovih podatkih polovica od približno 6000 kilometrov državnih cest v zelo slabem stanju. Kot je dejal Gregor Ficko z direkcije, se stanje še poslabšuje, kar so potrdili tudi rezultati EuroRAP. Pravi, da ima direkcija že dolgo pripravljenih več projektov za sanacijo problematičnih odsekov, a da sedanji sistem financiranja tega ne omogoča. Največje probleme imamo Slovenci tako na regionalnih cestah, kjer beležimo tudi največjo škodo.

Je rešitev bencinski cent?

"Slovenija je edina, ki ima ta trenutek popolnoma porušen koncept financiranja razvoja državnih cest. Sredstva, ki jih pobiramo ob registraciji vozil za uporabo državnega cestnega omrežja, gredo v velikem deležu za železniške projekte, kar zadeva bencinski cent, pa je Slovenija edina država, ki tega vira ne uporablja," pravi. Glede slednjega pojasnjuje, da gre za nekakšen namenski denar. "Bencinski denar je tukaj deloval že od okoli leta 1950, leta 2004 pa je bil iz neznanih razlogov ukinjen. Če se bo ta denar še naprej izgubljal, se bo stanje cest še poslabševalo," opozarja. "Ta trenutek tako integralna sredstva, ki jih dobimo iz proračuna, ne zadoščajo izboljševanju stanja,“ pravi in dodaja, da je šlo več kot 50 milijonov evrov evropskih sredstev predvsem v novogradnje.

Kot pravi, je analiza pokazala, da smo v preteklih letih izboljšali 97 kilometrov cest na leto. Če bi s takim trendom nadaljevali, bi na začetek spirale obnavljanja 6000 kilometrov prišli čez dolgih 63 let, če pa bi želeli stanje izboljšati v 15 letih, bi morali urediti okoli 400 kilometrov letno. Kot pravi, bi v proračunu za novogradnje in popravila potrebovali skupno okoli 350 milijonov letno, zdaj pa imajo za oboje 155 milijonov evrov. "Še enkrat apeliramo, naj se razmisli o tej situaciji. V kolikor se to stanje ne bo izboljšalo, se bo stanje prometne varnosti še poslabševalo in nekdo bo za to moral prevzeti tudi odgovornost!“ je še zaključil.

Podobno ostro se je na ugotovitve odzval tudi Peter Lipar s Prometno tehniškega inštituta v Ljubljani. Dejal je, da znamo ugotoviti, kje so težave v zvezi s stanjem cest in tehničnimi pomanjkljivostmi, a da se zatakne pri realizaciji. "Vse to znamo projektno rešiti, potem pa se zatakne pri implementaciji. V prvem delu smo na vrhu Evrope, v implementaciji pa zelo spodaj,“ je prepričan. Izpostavil je tudi, da so za nesrečo pomembni trije faktorji, in sicer človek, avtomobil in infrastruktura. "V razvitih državah je človek kriv v 95 odstotkih, pri nas pa bi bila ta prerazporeditev gotovo drugačna,“ je prepričan.

Štaba rešitev vidi v ukrepanju politike. "Nizozemska se je odločila, da bodo do leta 2020 vse njihove državne ceste označene z najmanj tremi zvezdicami. Tudi v Sloveniji se moramo odločiti, po kakšnih cestah se bomo vozili. Da bomo v Sloveniji začeli obnavljati resnično nevarne ceste, morata politika in parlament potrditi nacionalni program obnove državnih cest in predstaviti, kateri odseki se bodo v naslednjih letih prioritetno obravnavali,“ poziva odgovorne. Ficko dodaja, da je z državnimi cestami kot s kardiovaskularnim sistemom. "Če nam ožilje ne funkcionira, se to pozna na organih. Enako je s cestami,“ meni.