Vsako leto znova pred začetkom poletne planinske sezone Planinska zveza Slovenije (PZS), Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Policija in Slovenska vojska opozarjajo na varno pot v naših in tujih gorah. Opozorila in predvsem nasveti niso odveč, saj letošnja statistika kaže, da so gorski reševalci do 10. junija opravili že 154 intervencij, kar je 54 več kot v lanskem letu. Žal je sedem oseb umrlo, kar je vseeno nekoliko spodbudna številka, saj jih je v istem obdobju lani umrlo kar 12. Še vedno je najpogostejši vzrok nesreč zdrs, sledi nepoznavanje terena oziroma slaba priprava na turo, nato slaba telesna in duševna pripravljenost, dvema nesrečama pa je botroval tudi alkohol.
Brez te opreme ne gremo v gore
Že tradicionalno so na skupni novinarski konferenci opozorili, da v hribe in gore ne odhajamo nepripravljeni. Dotaknili so se tudi opreme, ki jo potrebuje planinec, ko se odpravlja v hribe. Zadnja leta so naše gore vedno bolj zasedene in vse prepogosto se dogaja, da planinci izlete v gore ne jemljejo dovolj resno. V nahrbtnik, ki naj ne bo prevelik in pretežek (okoli 25 do 30 litrov), mora pripravljen planinec pospraviti: komplet prve pomoči, zaščitno alu-folijo ali črno vrečo za smeti, čelno svetilko, rezervne baterije, napolnjen mobilni telefon, beležko in navadni svinčnik, svečo in vžigalice v vodonepropustni vreči ter železna rezerva, torej hrana, ki ima visoko energijsko vrednost in dolgi rok trajanja. Ker je v visokogorju hladneje, prav tako se vreme hitro spreminja, imejte s seboj tudi topla oblačila, kapo in rokavice. Kot opozarja strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž Šerkezi, je največ podhladitev ravno v poletnih mesecih.
Zelo je pomembna tudi izbira gojzarjev oziroma pohodnih čevljev, ki naj ne bodo enaki za poletno sezono in za zimsko, opozarja Šerkezi. "Gojzarji ne smejo biti pretežki, prevroči, pač pa lahki, a hkrati s trdnim podplatom za dober oprijem," pravi Šerkezi in dodaja, da je za visokogorje najbolj primerna visoka obutev, ki ščiti gležnje.
Ponekod v visokogorju še vedno zbit in pomrznjen sneg
Ker je na določenih delih planinskih poti še vedno zbit in pomrznjen sneg, je za prečenje takšnega mesta potrebnih več izkušenj in seveda primerna oprema (cepin in dereze). Če opreme nimate in niste preveč zanesljivi, je bolje, da obrnete in ne tvegate. Kjer planinske poti potekajo pod stenami in je večja možnost padajočega kamenja ali pa na sestopih po meliščih in izpostavljenih poteh, svetujejo uporabo čelade, pa tudi sicer čelada ne bo odveč, saj hitro lahko pride do manjših zdrsov ali padcev, kjer je glava zelo izpostavljena trkom ob trdo podlago.
V gore res zgodaj, računajte tudi na možnost neviht
Seveda velja še nasvet, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj, to je med 4. in 5. uro zjutraj, ko še ni prevroče, prav tako je potrebno v poletnem času računati tudi na poletne popoldanske nevihte, ki jih spremljajo strele. Pred njimi smo varni samo v planinski koči oziroma bivaku, ki pa so namenjeni zgolj zasilnemu postanku in ne množičnemu visokogorskemu turizmu.
Otrokom prilagodimo turo
Ker so gore že od nekdaj priljubljene tudi med otroci, je pomembno, da se zavemo, da v primeru, ko se v gore odpravljamo z otroki, da turo prilagodimo njim in njihovi starosti. "Imejmo v mislih, da je za njih pomembna pot in dogodki na njej in ne vrh," pravi Šerkezi, ki opozarja, da je potrebno ves čas v gorah skrbeti za ustrezno hidracijo, torej vnos zadostne količine vode.
V gore se odpravimo zdravi
Žal gorski reševalci opažajo, da se v gorski svet odpravljajo tudi bolni ljudje, še posebej kronični bolniki. Lani je bilo kar nekaj nesreč, ker so se v gore odpravili posamezniki z določenimi kroničnimi boleznimi in so se končale s smrtjo, opozarjajo pristojni. Tako so najpogostejše naslednje bolezni: srčni infarkt, zapleti zaradi sladkorne bolezni ter burni odzivi telesa po kemoterapiji. Naj velja, da se v gore odpravimo zdravi, pripravljeni in ustrezno opremljeni.
Pozabite na doktorja Gruberja, raje spoznajte nasvete gorskega zdravnika Janeza
PZS je izdala strip o gorski medicini, ki predstavlja nasvete gorskega zdravnika Janeza. "Na pobudo gorskega zdravnika in gorskega reševalca letalca Jurija Gorjanca je pod okriljem Odbora za usposabljanje in preventivo PZS izšel brezplačen strip Gorska medicina za vsakogar, ki s pomočjo gorskega zdravnika Janeza slikovito predstavi razumevanje bolezni, povezanih z gorami in mrazom, poznavanje tveganj, priprave in vadbo, da bodo gore ostale kraj užitka, srečanja in osebne rasti, ne pa kraj nesreče in poškodb,” je dejal generalni sekretar PZS Matej Planko.
Reševanje v tujini, če ne boste ustrezno zavarovani, plačate sami
Je pa Šerkezi omenil tudi kar nekaj težav Slovencev, ki so se ponesrečili v tujini in so potrebovali reševanje, ki so ga morali nato plačati sami. Ker niso bili ustrezno zavarovani, so morali sami pokriti stroške reševanja, ki so znašali od 4000 do 7000 evrov, zato so na današnji novinarski konferenci pozvali vse obiskovalce gora, da pravočasno poskrbijo za ustrezno zavarovanje za reševanje v tujih gorah in prav tako za zavarovanje za planinsko dejavnost. Zaenkrat še velja, da v Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru malomarnosti pa posameznik sam.
Nov projekt za učinkovitejše iskanje in reševanje v gorah
Je pa Šerkezi predstavil tudi inovativen projekt GRZS, ki bo v veliko pomoč vsem sodelujočim v iskalnih in reševalnih akcijah. Projekt z imenom sarOS (Search and Rescue operating System) je v bistvu aplikacija s celotno kartografsko, komunikacijsko in logistično podporo, ki omogoča, da imajo gorski reševalci brez uporabe interneta (povezave so v gorah namreč slabe, motene) in s samo nekaj kliki na svojih napravah popoln pregled območja, na katerem naj bi se nahajal ponesrečenec. Kot pravi Šerkezi, so do sedaj to uporabljali z več posameznimi programi, odslej pa je vse združeno in preprosto za uporabo. Zaenkrat so že izobrazili 24 gorskih reševalcev ter 8 policistov, s pomočjo nove aplikacije, ki se še razvija, pa upajo, da bodo čim bolj optimizirali iskanje pogrešanih oseb in s tem zmanjšali strah, ki vlada med reševalci, ki se sprašujejo, ali so res vse pregledali.
Največ reševanj ob sobotah in nedeljah
Dežurstvo za helikoptersko reševanje v gorah je predstavil Robert Kralj, pomočnik poveljnika PPE za gorsko enoto Policije in pomočnik vodje LPE. "Dežurstvo se je začelo 2. junija in se bo končalo 1. oktobra, skupaj bo trajalo 91 dni. Junija in septembra poteka od petka do nedelje, medtem ko v najbolj obremenjenih mesecih julij in avgust vse dni v tednu. Z dežurstvom dosežemo zelo hitre odzivne čase, saj v hujših primerih vedno odločajo minute, hkrati pa je način delovanja, ko ni potrebno pobiranje reševalcev in zdravnikov po terenu, tudi cenejši," je dejal Kralj in izpostavil: "V času dežurstva ekipe vsako leto opravijo okoli 140 reševanj, kar je več kot tretjina vseh intervencij v letu, največ se jih opravi ob sobotah in nedeljah. Vsako leto je več intervencij zaradi bolezenskih stanj in reševanja nepoškodovanih, ki zaidejo z označenih poti malo po svoje in ne najdejo varnega izhoda iz težav. Z njihovim reševanjem nastajajo stroški, ekipe pa niso na voljo za intervencije, ko je mogoče nekdo zaradi poškodbe ali bolezni resnično življenjsko ogrožen."
Do konca junija bodo odprte vse koče. Zaradi prenove ostaja zaprt Dom Petra Skalarja na Kaninu
"Od 181 planinskih koč, zavetišč in bivakov je že danes odprtih 161, preostalih 20 koč bo večina odprtih prihajajoči konec tedna, 17. in 18. junija, oziroma do konca junija," je s trenutno odprtostjo planinskih koč novinarje seznanil načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič. Zaprt ostaja Dom Petra Skalarja na Kaninu in bo pripravljen za naslednjo sezono. Ažurno osvežene podatke o odprtosti planinskih koč lahko planinci preverijo na spletni strani PZS.
Tako hudomušno pa so pred začetkom poletne planinske sezone vse planince nagovorili in opozorili hrvaški gorski reševalci. Zapis so pripravili v štirih jezikih - angleškem, nemškem, italijanskem in češkem.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.