Shod v spomin 8372 žrtev genocida v Srebrenici se je dopoldan začel na Trgu republike pred parlamentom in se končal opoldne na Prešernovem trgu, kjer so se žrtvam poklonili z minuto molka.
Po besedah Ele Porić iz zavoda Averroes so se čutili dolžni, da tudi v okviru projekta 8372 živih spominov, ki ga organizirata zavoda Averroes in Pogreb ni tabu, na dostojen način obeležijo 11. julij in se poklonijo vsem nedolžnim življenjem, ki so leta 1995 ugasnila v Srebrenici.
Srebrenica je danes v središču svetovne javnosti, žal pa bo jutri že pozabljena, je dejala Porićeva. Po njenih besedah je težava v tem, da smo na Srebrenico vsi osredotočeni samo en dan, žrtve, ki so preživele vso to grozoto, pa danes živijo popolnoma same in pozabljene. Za njih je najpomembneje, da najdejo svoje najbližje, pričakujejo pa tudi, da bodo vsi tisti, ki so sodelovali v genocidu, ustrezno kaznovani.
Pohod je organiziralo združenje Ženske Srebrenice, ki združuje preživele matere in žene žrtev genocida, ki vsakega 11. v mesecu v Tuzli že 20 let pripravljajo mirni shod s posebno verigo, na kateri so izobešeni vezeni kosi blaga z imeni žrtev. Tokrat so ga organizirali v Ljubljani, tako da je veriga prvič po dvajsetih letih zunaj meja Bosne in Hercegovine.
Porićeva je ponosna na dejstvo, da je bila "multietična kolona" prvič v Ljubljani, prav tako tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je bil tudi častni pokrovitelj dogodka. Po moriji v Srebrenici je ta dogodek namenjen predvsem spoštljivemu spominu na nedolžne žrtve in opominu, da se kaj podobnega nikoli več ne sme zgoditi, je v izjavi medijem po končanem shodu dejal Jankovič.
Amnesty International zbiral podpise za peticijo oblastem BiH
Pohodu, ki je tudi zadnji dogodek v nizu dogodkov znotraj spominskega programa 8372 živih spominov, se pridružuje tudi Amnesty International Slovenije. Njihovi prostovoljci so na Prešernovem trgu zbirali podpise pod peticijo oblastem BiH, naj naredijo več, da bi razjasnili usode več kot 8000 še vedno pogrešanih v vojni v BiH (1992-1995), ter naj ustanovijo poseben sklad za pomoč njihovim družinam.
Ta je bil sicer po besedah Metke Naglič iz Amnesty International Slovenije predviden že z zakonom pred 11 leti, a žal še vedno ni zaživel. Podpise pod peticijo – danes so jih zbrali nekaj sto – bodo zbirali še vse poletje, bosanskim oblastem pa jih posredovali 30. avgusta, na mednarodni dan izginulih, je pojasnila Nagličeva.
Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so 11. julija 1995 vstopile v Srebrenico, bošnjaško enklavo pod zaščito Združenih narodov. V le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so večinoma v množičnih pobojih ubile 8372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov.
