Bralec je v trgovini Interspar v Šaleku pri Velenju kupil pokvarjen rženi kruh. "Ko sva prišla domov, je moja partnerica odprla kruh in iz vrečke vzela kos, da bi ga pojedla. K sreči sem še pravočasno opazil, da je kruh že hudo plesniv,“ je zapisal. Kruh sta nemudoma vrnila v trgovino, kjer so ga zamenjali. Rok uporabe je bil 12. julij.

V Spar Slovenija se zavedajo, da je v poletnih mesecih večja možnost okvare pakiranega kruha. ''Vzrok so višje temperature in vlaga v samem izdelku. Navadno je pakiran kruh pasteriziran ali je pakiran v inertni atmosferi, ki preprečuje rast in razvoj naravno prisotne mikroflore.'' Menijo, da se je pri omenjenem primeru poškodovala embalaža, zato je prišlo do vdora zraka in posledično razvoja plesni. Ne izključujejo pa tudi možnosti skrite napake pri proizvodnji kruha. ''Vsekakor bomo o pokvarjenem kruhu obvestili dobavitelja,'' so zatrdili. Strankam, ki bi v njihovi trgovini kupile pokvarjeno živilo, pa svetujejo, naj ga vrnejo in zamenjajo.

Sicer se trudijo zagotavljati kakovost prodajnih izdelkov. ''V skrbi zagotavljanja čim boljših in čim bolj kakovostnih izdelkov izvajamo redne kontrole kakovosti in varnosti vseh izdelkov, ki jih najdemo na policah. Izdelan imamo natančen sistem nadzora nad kakovostjo in varnostjo živil. Blago kontroliramo v več stopnjah – vhodna kontrola je pri dostavi v centralno skladišče oziroma v trgovini, če gre za direktno dostavo, nadzor blaga pa je tudi med polnjenjem polic.'' Obenem izvajajo tudi naključne nadzore, z večjim poudarkom na hitro pokvarljivih izdelkih. Sodelujejo tudi z različnimi inštitucijami, pri katerih preverjajo tehnološke in varnostne parametre kakovosti.

Plesni lahko povzročajo raka

Plesnivo živilo ni primerno za prehrano ljudi, opozarjajo na Inštitutu za varovanje zdravja. ''Zato ga je treba vrniti prodajalcu in od njega zahtevati nov neoporečen izdelek. Zaradi pretečenega roka uporabe pa se stranka lahko obrne tudi na kmetijski inšpektorat.'' Ugotavljajo, da je plesnivost na toastu zaradi ugodnih pogojev rasti dokaj pogosta, tudi v domačem gospodinjstvu po odprtju embalaže. ''Zaznamo jo že po okusu, ko ni še niti vidna.''

Nekatere plesni so zaradi snovi, ki jih sproščajo v okolje ob rasti, škodljive za zdravje ob dolgotrajni izpostavljenosti. Tveganje ob enkratnem zaužitju je tako manj verjetno, medtem ko se alergije lahko pojavijo že ob vdihavanju. Plesni potrebujejo kisik za svoj obstoj, zato jih vedno najdemo na površini hrane. Lahko so tudi v sadnih sokovih, zato jih lahko imamo odprte v hladilniku le nekaj dni. Ob razmnoževanju tvorijo strupene snovi, ki lahko povzročajo raka.

Pred plesnimi se lahko zaščitimo, če sveža živila shranjujemo na suhem in hladnem ter jih kupujemo sproti. Vsa plesniva živila, kot so mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, marmelada in oreški, zavržemo. Ob pečenju peciva pa uporabljajmo le zdrave oreške, saj se plesni s peko ne izgubijo.