Slovenija

FOTO: 'Če ne bo uveljavljena arbitražna odločitev, ne bo več moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo - Brioni'

Brdo pri Kranju, 03. 06. 2017 13.01 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min

Na Brdu pri Kranju so se srečali predsedniki držav procesa Brdo - Brioni, ki ga gostita slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. V središču pogovorov je ohranitev stabilnosti in zaupanja ter reformnega procesa na Zahodnem Balkanu. Beseda pa je tekla tudi o arbitraži.

Namen srečanja je krepitev političnega dialoga med državami Zahodnega Balkana, ustvarjanje zaupanja, nadaljevanje reform ter sprotno reševanje odprtih dvostranskih in regionalnih vprašanj v regiji v času zastoja pri širitvi EU in poslabšanja odnosov v regiji. Je pa tudi priložnost za dvostranska srečanja. 

Na Brdu pri Kranju je potekalo srečanje predsednikov držav procesa Brdo - Brioni. Srečanje sta gostila slovenski predsednik Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Čeprav arbitraža ni bila na dnevnem redu, jo je Pahor vseeno omenil. O njej pa naj bi se neuradno pogovarjal z nemškim kolegom. 

Če Slovenija in Hrvaška v šestih mesecih ne bosta uspeli uveljaviti odločitve arbitražnega sodišča o meji, ne bosta več imeli moralne avtoritete za vodenje procesa Brdo Brioni in lahko bi se vrnili na stanje, ki smo ga že poznali, je po srečanju predsednikov držav procesa na Brdu pri Kranju poudaril predsednik republike Borut Pahor.

Na novinarski konferenci je Pahor pojasnil, da bi bilo to stanje incidentov in drugih težav, s katerimi sta se državi soočali v preteklosti, zato misli, da je treba arbitražni sporazum spoštovati. Spoštovati ga je treba tudi zato, ker gre za mednarodni sporazum, ki sta ga ratificirali obe državi in sta ga dolžni spoštovati.

Ob tem je poudaril, da ne ve, kakšna bo razsodba sodišča, ve pa, da ni kompromisov glede tega, da je treba njegovo odločitev spoštovati. "Možno je najti kompromis le glede načina uveljavitve," je dejal.

Na vprašanje, zakaj Slovenija vztraja pri arbitražnem procesu, čeprav je Hrvaška ugotovila, da je bil kompromitiran zaradi afere Sekolec-Drenik, je Pahor dejal, da je sodišče odločilo, da ne gre za prekršek, zaradi katerega bi postopek ustavili in da bo nadaljevalo delo.

Izpostavil je tudi, da arbitražni sporazum določa, da bi lahko katerakoli vlada kadarkoli predlagala dvostransko rešitev vprašanja meje, a se za to niso odločile, saj sta državi vedeli, da ne moreta doseči več, kot lahko dosežeta z arbitražo.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je ponovila, da mora spoštovati odločitev sabora, ki je julija 2015 odločil, da bo Hrvaška izstopila iz arbitražnega sporazuma. Poudarila je še, da si Hrvaška želi ohraniti dobre odnose s Slovenijo in da je pripravljena vprašanje meje rešiti tudi na druge načine.

Kakšni so bili sklepi?

Predsedniki držav pobude Brdo Brioni so na srečanju sicer v soglasno sprejeti deklaraciji poudarili, da mora Zahodni Balkan ostati v središču interesa Bruslja in članic EU. Poudarili so tudi, da je treba vsa odprta vprašanja rešiti s političnim dialogom ter v skladu z mednarodnim pravom in dobrososedskimi odnosi.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil poseben gost srečanja, je izpostavil, da je kljub burni preteklosti Zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. "V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo," je poudaril. Mir in stabilnost v regiji morata biti prioriteta EU in članic unije, je dejal.

Potrdil je zavezanost in podporo Nemčije regiji, tudi preko berlinskega procesa, ter dejal, da bo Nemčija po svojih zmožnostih prispevala k temu, da bo regija ostala na vrhu prioritet EU.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je dejala, da izzivi v regiji niso majhni in da ne bi se smeli slepiti, da nekatera odprta vprašanja ne bi mogla znova eskalirati, zato je treba o njih govoriti. "Zdaj smo v vakuumu," je poudarila in pojasnila, da so v EU utrujeni od širitev, v Jugovzhodni Evropi utrujeni od reform, saj ni napredka pri približevanju EU in Natu. Zato je po njenem pomembno, da koncept širitve ne bo samo retorika, ampak podprt s konkretnimi koraki in da bo Zahodni Balkan redno na dnevnem redu EU.

Kdo se ga je udeležil? 

Srečanje gostita Borut Pahor in Kolinda Grabar.
Srečanje gostita Borut Pahor in Kolinda Grabar. FOTO: Miro Majcen

Gostitelja sta ob prihodu danes sprejela udeležence srečanja – predsedujočega predsedstvu BiH Dragana Čovića, makedonskega predsednika Gjorga Ivanova, predsednika Albanije Bujarja Nishanija, predsednika Kosova Hashima Thacija, srbskega predsednika Aleksandra Vučića ter črnogorskega predsednika Filipa Vujanovića

Pred tem se je slovenski predsednik sešel s Steinmeierjem, kratko pa sta se z njim nato sešla še skupaj s hrvaško predsednico. Po kosilu se bodo voditelji sešli na plenarnem zasedanju, na katerem bodo sprejeli skupno izjavo.

Ob robu se srečujejo tudi zunanji ministri držav pobude, ki se bodo na plenarnem zasedanju pridružili predsednikom. Srečanje vodita slovenski in hrvaški zunanji minister Karl Erjavec in Davor Ivo Stier, udeležujejo pa se ga še srbski zunanji minister Ivica Dačić, zunanji minister BiH Igor Crnadak, novi makedonski zunanji minister Nikola Dimitrov, namestnik albanskega zunanjega ministra Halil Hyseni ter Zoran Janković, državni sekretar za politična vprašanja na črnogorskem zunanjem ministrstvu.

Srečanje pomeni tudi prvo priložnost za srečanja bivšega nemškega zunanjega ministra Steinmeierja v vlogi predsednika Nemčije z voditelji držav Zahodnega Balkana.

Proces Brdo Brioni je neformalna oblika sodelovanja, nastala na pobudo Slovenije in Hrvaške leta 2010, za okrepitev odnosov med državami Zahodnega Balkana v luči približevanja EU in Natu.

Iz Beograda so že sporočili, da se bo s Steinmeierjem ob robu dvostransko srečal novi srbski predsednik Vučić, za katerega je to prva mednarodna dejavnost po prevzemu položaja v sredo. Vučić, ki je položaj prevzel po treh letih na čelu vlade, se bo ob robu dvostransko sešel tudi s predsedujočim predsedstvu BiH Čovićem in makedonskim kolegom Ivanovom.

Med doslej napovedanimi dvostranskimi srečanji je tudi pogovor ministra Erjavca z novim makedonskim kolegom Dimitrovom in srbskim ministrom Dačićem, ki do imenovanja novega srbskega premierja začasno vodi vlado.

Dimitrov je položaj prevzel v četrtek, ko je po večmesečni politični krizi v Skopju nastopila nova vlada premierja Zorana Zaeva, predsednika doslej opozicijske Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM).

Kosovski predsednik Thaci se je s slovenskim predsednikom Pahorjem dvostransko sešel že v petek v Ljubljani.

Prvo srečanje predsednikov držav je bilo leta 2013, ko je bil posebni gost takratni francoski predsednik Francois Hollande. Kot posebni gostje so se jih doslej udeležili še nemška kanclerka Angela Merkel (2014), avstrijski predsednik Heinz Fischer (2015), podpredsednik ZDA Joe Biden in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk (2015), lani pa italijanski predsednik Sergio Mattarella.

V okviru procesa potekajo tudi srečanja na ravni notranjih in zunanjih ministrov držav, pa tudi ministrov za promet in infrastrukturo ter pravosodje.

Erjavec: Državljanom je potrebno povrniti zaupanje v pomen reformnih procesov

"Srečanje zunanjih ministrov Brdo Brioni procesa je bilo odlična priložnost, da države regije potrdijo svojo zavezanost evropski poti in reformnemu procesu, obenem pa predstavijo svoje predloge in ideje glede nadaljnje vizije odnosov z EU v okviru širitvene politike," so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva.

Karl Erjavec na Brdu gosti zunanje ministre.
Karl Erjavec na Brdu gosti zunanje ministre. FOTO: Miro Majcen

Razprava ministrov je bila osredotočena na pomen vključitve razmišljanj o širitvi Evropske unije v razprave o prihodnosti EU. Regija je geografsko jasno umeščena znotraj Evropske unije in v strateškem interesu, tako držav Zahodnega Balkana kot EU je, da se ta umeščenost izrazi tudi v nadaljnji politični, ekonomski in infrastrukturni povezanosti. Minister Erjavec je tako poudaril, da širitvena politika EU in perspektiva držav regije za članstvo v EU nimata alternative.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da proces širitve predstavlja najboljšo možno pot k reformnemu napredku, zagotavljanju vladavine prava in trajnostnega ekonomskega razvoja ter stabilnosti celotne regije. Državljanom je potrebno povrniti zaupanje v pomen reformnih procesov za njihovo prihodnost, mladim je potrebno zagotoviti perspektivo – v tem kontekstu je minister Erjavec izpostavil tudi pomen nadaljnje implementacije Pozitivne agende za mlade Zahodnega Balkana, ki je bila sprejeta na srečanju ministrov za zunanje zadeve na Brdu leta 2015.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (329)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Transformerji
05. 06. 2017 13.49
-1
Proces sodelovanja Brdo-Brioni je nastala leta 2010, ko je vladala Pahorjeva kreatura samo na TV, vladali so pa v resnici SD, LDS, Zares in stabilizator DeSUS.
sinhron
05. 06. 2017 18.48
2004 - 2008 so vladali SDS , NSI , SLS in DESUS pa uničili državo finančno , moralno in etično !
santamaura
05. 06. 2017 12.51
+1
Na Brdu je gostoval Lunapark Evropa.. Zelo uspešno, Nastopili so tudi artisti iz Balkana, ki so povedali, da v nobenem cirkusu ni profita brez hiše strahov
dipe
05. 06. 2017 12.37
+2
Pahorček pojasni svojim ovcam za kva Slovenija noče na mednarodno sodišče v Hagu,ali v Hamburgu.
Principat
05. 06. 2017 11.46
+2
stro , eh *, ja -novi
Karantanija
05. 06. 2017 11.43
+3
Hrvati arbitraže ne priznajo, tako da nas čaka še veliko let metanja polen pod noge, nagajanja v Piranskem zalivu in medsebojnega sovraštva, ne prijateljstva. Ker, dokler smo skregani, nismo prijatelji. Nihče nima nikogar za prijatelja, s katerim se ne moreš prav nič dogovoriti in ki te ne spoštuje. Kriva je pa dolgoletna slaba politika in neodločnost ter razdajanje našega ozemlja.
staridida
05. 06. 2017 10.36
+1
Sodnica ugotovila na sovi, da je Rop lagal....
gumy
05. 06. 2017 10.30
+3
Spet so gužvo delal po cesti s svojimi konvoji. Pa privat ognjemet so imeli zvečer na Bledu.
SenecaLucius
05. 06. 2017 09.08
+2
Namen sestanka je bil koordinirati aktivnosti zunanjih sovražnikov skladno z volitvami po posameznih državah
Frane Šajn
05. 06. 2017 09.58
+7
Ta sestanek razen računa izstavljenega Slovenskim gostiteljem nima kančka dosežene teže.
toti mišek
04. 06. 2017 22.49
+6
ve smo izgubili na sodiščih in bomo tudi z arbitražo popušili kitarovič!!!!
Frane Šajn
05. 06. 2017 10.13
+2
Mislim , da ja. Tu ni v igri več samo arbitraža vedite , da je tu v igri širši interes, pokoritev te oskubljene kure, ki je kot nezaželjen tampon med Italijo in Hrvaško in zahodnim turbokapitalom. Pa nedavna že kar grožnja o samoglavi prodaji EU-ja NLB v Evropi kot bi jim kaj dolgovali. Vzemite v račun interes in darilo ZDA v helikopterjih za Hrvaško, da ne omenjam vohunjenja v Arbitraži v čigavo korist le. Ne mislite , da so te sodne razrešitve v škodo Sloveniji kar tako brez pomena, niso . Ne zavedamo pa se ekonomske pomembnosti Luke Koper, ki se je tako nenadejano predvsem Nemškemu kapitalu odrekla prodaji. Tiha os Reka , Trst in Hamburg potihoma tke naveze. Nuja, ki bi morala že zdavno ugledati luč sveta je "drugi tir" in odlična Železniška povezava na vzhod. Trnova pot bo do tega, ker se domači limanci ne mislijo otresti podtlehne izdaje in mastnih podkupnin.
dipe
04. 06. 2017 18.23
-7
Za kva se Slovenija tko izogiba mednarodneg sodišča..
Karantanija
05. 06. 2017 11.45
+1
Zato, ker smo se obojestransko odločili za arbitražo.
Aijn Prenn
04. 06. 2017 18.11
+13
Res težko gledam tegale našga klovna.
ROSINANT
04. 06. 2017 18.05
+17
Vprašanje je : "Kaj Hrvatje sploh hočejo?" Če hočejo samo napetost, potem je potrebno pritisniti na vse evropske vzvode. Dosti je tega!
Frane Šajn
05. 06. 2017 10.17
+5
Hrvati vedo kaj hočejo za razliko od nas. dragi moj sanjač.
Principat
05. 06. 2017 10.48
+3
hrvatje so v večjem dre ku kot mi in isto američani , ki imajo dolg , kot stane celi svet , zato pa takšni potem sran..... povzročajo drugje , lastnega praga več ni moč pomesti
ROSINANT
04. 06. 2017 18.01
-3
dajmo času čas
ROSINANT
04. 06. 2017 18.07
+6
Z vsem spoštovanjem ampak Gandhi ni vedno uporaben.
Frane Šajn
05. 06. 2017 10.18
+3
Mogoče res ne ampak Slo. hlapčkom je usojen.
sinhron
04. 06. 2017 15.16
+17
Ne vem , kaj bi lahko pri arbitraži bilo lahko v našo korist , ali bomo dobili nazaj celotno Istro , ali bomo dobili cono B , ali pol Piranskega zaliva z izhodom na odprto morje ,ali pa bo to samo kozmetični popravek sedanjega stanja ? Kar koli bo prinesel arbitražni sporazum bomo morali mirno pogoltniti !
wolfterier
04. 06. 2017 15.32
+10
Ne vem,kaj pričakuje Pahor od arbitreže.Pol zaliva in prosta plovba ladij v Koper je največ,kar lahko dobimo in Hrvati bodo zadovoljni.
Frane Šajn
05. 06. 2017 10.19
+1
sinhron in za povrh bo Barbika, ki je vse to zakuhal še izvoljen na položaj za opravljanje priložnostnih del.
Frane Šajn
05. 06. 2017 10.22
+0
wolfterier ravno tisto prosta plovba Hrvate, Italijane in Nemce najbolj boli in je zato najbolj vprašljiva. Ker bo Luka tako kar naenkrat postala močen adut v tem delu sveta. Ne žal ne bo šlo skozi.
wolfterier
05. 06. 2017 16.05
+1
Država članica EU ne more zapreti vstopa v drugo članico EU,s tem ne mislim tistih brez dokumentov,a ne.
DAEMONIUM
04. 06. 2017 15.12
+17
Sramota pa ta Erjavec, ne le da je čisto uničil penzioniste saj toliko kot Slovenija vzdiguje penzije za isto vsoto ali pa še celo več vzdiguje penzije Bosna, Srbija., ampak je ta Erjavec zafural tudi arbitrazo in bi zaradi tega moral sedeti ne pa da se kaze na sprejemih.
walter2
04. 06. 2017 15.15
-13
V Srbiji in Bosni so za polno delovno dobo penzije 150-250 eur!Zato ne trobezlaj!
wolfterier
04. 06. 2017 15.33
+4
Frane Šajn
05. 06. 2017 10.24
+1
Le koga nogirali najbolj sami sebe volkec! Pomni.
wolfterier
05. 06. 2017 16.07
+1
Imam pa le malo več kot 250,de.Če bi bli še v Jugi,še tega ne bi blo,nje !!!
GURT1
04. 06. 2017 14.16
+10
Borut saj sploh ne rabmo vojske saj imamo protestno noto!
Uporabnik113089
04. 06. 2017 13.27
+17
Uveljavljanje moralne avtoritete našega pozerja nas veliko stane, ni pa nobenega učinka.... Če je fotografiranje ob ograjah demonstracija moralne avtoritete, potem nam res ni več pomoči... O omejenem Nakeljčanu pa res ne bi izgubljal besed. Reševal bi težave na Balkanu, pa še tožbo o pralnem stroju na skupnem hodniku je gladko izgubil....
JApajaDAja
04. 06. 2017 13.26
+14
a sedaj sta "moralna avtoriteta" prcednik pahor in kobilda? jao nam!
SDS_je_poden
04. 06. 2017 12.57
-3
No, počasi se bodo tudi sosedje naučili, da dane zaveze je treba spoštovat. Res da je naša stran zagnojila, kar seveda ni presenečenje pri slovenceljski mentaliteti, vseeno pa je sodišče presodilo, da sam proces ni bil komprimitiran. Odločitev sodišča bodo mogli spoštovati, pa četudi je samo bog nad njimi....... se pravi nek namišljen lik.
JApajaDAja
04. 06. 2017 13.28
+1
spodnji sosedje postajajo že prav fanatično obsedeni od "onega od zgoraj"-upam, da pljusk ne pride do nas-ali pač ( je že?)
Uporabnik113089
04. 06. 2017 13.34
+16
Kdaj smo še zmagali v medsebojnih sporih? Hrvati so nas vedno namahali. Ustavitev dobave elektrike - 40 milijončkov, nlb - Zagreb, se bojim vpisati zneska ki ga moramo plačati, kranjska klobasa, suhčani Hvar, malo "manj sunčani" teran, deponiranje jedrskih odpadkov.... Ma brez veze je nadaljevati. Kaj drugega pa lahko pričakujemo v državi, ki jo upravlja Stranka Mazohističnih Cincačev?
JApajaDAja
04. 06. 2017 14.05
+5
saj ni vsa krivda za neuspehe le na tej vladi-vse je narobe že od 91!
Uporabnik113089
04. 06. 2017 19.43
+4
Pri 95% medsebojnih buzeriranj je bil De Niro Cerar vodja pravno svetovalne službe Državnega zbora. Schluß!
butalistan
04. 06. 2017 12.26
+12
Barbika spoki.