FOTO: Ob 25-letnici JBTZ nekaj udeležencev popisala policija

Na Roški cesti v Ljubljani so Janez Janša, David Tasič in Franci Zavrl ob 25. obletnici afere JBTZ odkrili spominsko obeležje. Manjkal je četrti od vpletenih v afero JBTZ Ivan Borštner.

Slovesnosti so se udeležili tudi predsedujoči takratnemu Odboru za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar, publicist Igor Omerza, zgodovinar Jože Dežman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič, številni poslanci SDS in podporniki te stranke.

Dogodek je poleg njih privabil še več sto ljudi, nekateri so prinesli cvetje, nekateri pa tudi transparente, na katerih so izražali podporo Janši v zadevi Patria. Na njih je bilo med drugim mogoče prebrati "Vladavina prava namesto Masleše in Fišerja", "Sodbe se še vedno pišejo v Murglah" in "Kučan režira 1988&2013".

Policisti pa so ob tem jubileju opravili tudi nekaj identifikacijskih postopkov, saj, kot pravijo na PU Ljubljana, dogodek ni bil prijavljen. Kot zagotavljajo, so izvajali naloge, ki jih predpisuje zakon o nalogah in pooblastilih policije.

Knjiga, ki črno na belem opiše razvoj dogodkov

Praznovanje obletnice se je nadaljevalo v Muzeju sodobne umetnosti, kjer je Omerza predstavil svojo novo knjigo JBTZ - Čas poprej in dnevi pozneje. V njej Omerza popisuje nastanek vojaškega dokumenta, ki je predvideval povečan nadzor Beograda in posredovanje vojske v primeru civilnih nemirov.

Omerzovi predstavitvi je sledila razprava udeležencev. Tasić je v nagovoru navzočim udeležencem izpostavil, da knjiga prvič črno na belem opiše razvoj dogodkov ob aferi JBTZ. Opisuje, kako je takratni politični vrh ves mesec razmišljal, kako "vročo žerjavico" predati vojaški kontraobveščevalni službi in se s tem izogniti lastni odgovornosti, je pojasnil Tasić.

Kot je dejal, je bil to zelo uspešen manever, ki je ostal prikrit vse do novejših raziskav. Obenem pa je bil to po njegovih besedah manever, s katerim so skušali odstraniti nevarnega političnega nasprotnika Janeza Janšo.

Zgodovinski spomin je žal prekratek, meni Tasić. Po njegovih besedah danes že pozabljamo, v kakšnem režimu smo takrat živeli in kako nevaren je bil boj za spremembe in demokracijo.

Janša pa je med drugim spomnil, da so v času pred 25 leti po Sloveniji začele krožiti govorice o uvedbi izrednega stanja in o nadaljnjih aretacijah. Ravno vzdušje, ki se je porodilo iz vprašanja "Kdo je pa naslednji na vrsti?", je po besedah Janše zelo pomembno prispevalo k temu, da se je civilna družba organizirala in da je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic.

Kot je poudaril Janša, pa nič od tega ne bi nastalo, če ne bi bilo začetnih iniciativ, zato se je ob tej priložnosti tudi zahvalil pobudnikom odbora in vsem njegovim članom.

Zavrl pa je med dosežki Omerzovega dela izpostavil DVD, ki je priložen knjigi in na katerem je seznam 110.000 ljudi, ki so sodelovali v Odboru za varstvo človekovih pravic. Na ta način se lahko vsak od teh prepozna in potegne svojo osebno povezavo s tistim obdobjem, je dejal. "Danes lahko mislimo različno, tudi lahko različno interpretiramo stvari za nazaj, a tega skupnega pozitivnega doživetja nam nihče ne more vzeti," je še poudaril Zavrl.

Natanko 25 let mineva od začetka afere JBTZ

Afera JBTZ se je začela 31. maja 1988, ko so uslužbenci Službe državne varnosti zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti priprli takratnega sodelavca Mladine Janšo, vojaški varnostni organi pa pripadnika JLA Borštnerja. Štiri dni pozneje, 4. junija 1988, so priprli še novinarja Mladine Tasića, vojaški tožilec pa je obtožil tudi tedanjega urednika Mladine Zavrla.

Po prvih aretacijah so v uredništvu Mladine 3. junija ustanovili Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki je pozneje prerasel v Odbor za varstvo človekovih pravic. Predsedoval mu je Bavčar. Vojaški tožilec je 30. junija proti četverici vložil obtožnico in predlagal, da se za Janšo, Borštnerja in Tasića podaljša pripor do konca sojenja.

Konec julija je senat vojaškega sodišča Borštnerja obsodil na štiri leta zapora, Janšo in Zavrla na poldrugo leto zapora, Tasića pa na pet mesecev. Sredi oktobra 1988 je vrhovno sodišče v Beogradu potrdilo sodbo ljubljanskega vojaškega sodišča, Tasiću pa zvišalo kazen na deset mesecev zapora. Na začetku avgusta 1989 so pogojno izpustili Janšo, za njim pa še Tasića in Zavrla, medtem ko se Borštner aprila 1990 ni vrnil na prestajanje kazni.

Bavčarjev odbor je pred obsodbo četverice organiziral množične proteste pred stavbo vojaškega sodišča na Roški cesti v Ljubljani. Državljani so med drugim protestirali proti postopku v srbskem jeziku in sojenju civilistom pred vojaškim sodiščem. Proces je imel tudi širše politične implikacije, saj je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.