Se radi nastavljate soncu? Ali v želji po zagoreli polti ob tem pozabite na zaščitne kreme oziroma uporabljate le tiste z najnižjim zaščitnim faktorjem? Pazite, poleg možnosti, da dobite kožnega raka, se boste že po 15-minutnem sončenju začeli starati mnogo hitreje, kot bi želeli.
Proces, ki ga imenujejo fotostaranje, se začne že okoli 20. leta starosti, posledice pa so lahko zastrašujoče. Fotografije, s katerimi so pred dnevom zaščite pred soncem slovenski dermatologi opozorili na potrebo po zaščiti, prikazujejo velike razlike med tistimi deli telesa, ki so ponavadi zakriti, ter tistimi, ki so soncu večkrat izpostavljeni. Medtem ko je na primer koža nekaterih njihovih pacientov po trebuhu povsem gladka, je na rokah, vratu in obrazu zgubana, suha, lisasta in polna kožnih izpuščajev. "Dekleta, ki se pretirano sončijo ali hodijo v solarij, da bi izgledala lepše, bodo na dolgi rok pravzaprav naredile več škode in njihova koža bo izgledala slabše, kot bi sicer,“ je dejala dermatovenerologinja Vesna Tlaker Žunter in dodala, da zdrave zagorelosti praktično ni.
Proces biološkega staranja kože sicer po besedah predsednice združenja dermatovenerologov Tanje Planinšek Ručigaj težko upočasnimo, lahko pa omejimo staranje zaradi izpostavljenosti UV-žarkom sonca in sevanja v solarijih, in sicer s primernimi zaščitnimi kremami. Te morajo vsebovati zaščito pred UVB-žarki, ki povzročajo opekline, in tudi proti UVA-žarkom, ki povzročajo fotostaranje. Kreme, ki jih uporabimo, naj imajo čim večji faktor zaščite, minimalni zaščitni faktor pa je 15, pravi.
Sicer se po lanski raziskavi Slovenci vse bolj zavedamo nevarnosti sončnih žarkov, saj je kar 88 odstotkov anketiranih ocenilo, da so v zadnjih letih spremenili svoje obnašanje na soncu, 72 odstotkov pa jih pravi, da so bolj ozaveščeni, kot so bili prej. Podatki še kažejo, da vse bolj pogosto posegamo po kremah z visokimi faktorji zaščite.
Planinšek Ručigajeva je ob tem omenila tudi dobre učinke sonca, kot so svetloba, ki omogoča vid, ugoden vpliv na razpoloženje in tvorba vitamina D v koži. Kot pravi, lahko slednjega dobimo dovolj že med krajšim sprehodom na soncu med vsakodnevnimi opravili.
Kaj pa solariji?
Strokovnjakinje so ob tem opozorile tudi na nevarnost solarija. "Solarij seva v UVA-območju in ne vpliva na sintezo vitamina D, tako da praktično nima niti enega samega dobrega učinka,“ je ocenila Tlaker Žunterjeva, dermatovenerologinja Aleksandra Dugonik pa je dodala, da se lahko petnajstminutno sončenje v povprečnem solariju primerja s celodnevnim sončenjem.
Mogoče je zdravljenje, pomlajšati pa nas ne morejo
V kolikor imamo poškodovano kožo, zdravniki priporočajo zdravljenje, a dodajajo, da posledic fotostaranje nikakor ne morejo izničiti. "Pojem pomlajevanje lahko kar odmislite,“ pravi Dugonikova in dodaja, da lahko znake poškodb kože odstranijo z različnimi metodami, kot so kemijski pilingi, laserska tehnologija in radiofrekvenca. S temi posegi obnovijo kolagen in elastin v koži, zato se obnovi tonus kože, pobledijo lise, zožijo se lahko pore, gube pa se rahlo zgladijo. Žal moramo za vse omenjene metode globoko poseči v naše žepe, saj so pri nas samoplačniške. Izjema je le v primerih uporabe, povezane na primer z razvojem kožnega raka.
Na potrebno zaščito vas lahko odslej opozarja kar vaš telefon
Za vse, ki niste najbolj vestni pri uporabi zaščitnih sredstev, pa bi radi bili, so ob podpori partnerja Eucerin, ki sodeluje pri vsakoletnim obeležju dneva zaščite pred soncem, pripravili novo brezplačno aplikacijo za pametne telefone. Ta bo na podlagi GPS-podatkov opozarjala na višino UV-indeksa na trenutni lokaciji ter uporabnika pozivala k uporabi primerne zaščite pred soncem.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.