FOTO in VIDEO: Na Gorenjskem se končuje najbolj nujna sanacija

Potem ko sta naraščanje vodotokov in močan veter v ponedeljek ohromila Slovenijo, se nadaljuje odpravljanje posledic neurja. Nekaj tisoč odjemalcev je bilo sinoči še vedno brez električne energije, nekatere ceste pa so prevozne le za silo. Dodatne težave je danes ponekod povzročal sneg, ki pa je do večera prenehal.

PREBERITE ŠE: Arso znova opozarja na močan veter.

Na Gorenjskem se najbolj nujna sanacija končuje

Dva dni po ponedeljkovem neurju se najnujnejša sanacijska dela na prizadetih območjih Gorenjske počasi končujejo. Intervencijske ekipe so zagotovile prevoznost pomembnejših prometnih povezav, večini prebivalcev zasilno zagotovile elektriko in pokrile glavnino odkritih streh. Začenja se trajna sanacija ostrešij in distribucijskega omrežja.

Kot je povedal župan Jezerskega Jurij Rebolj, so glavnino nujne sanacije končali, poskrbeli so za vzpostavitev cestnih povezav in električne oskrbe. Še danes naj bi Jezersko, ki se z elektriko začasno oskrbuje s pomočjo agregata, dobilo napajanje iz daljnovoda. Tista gospodinjstva, do katerih so vodi potrgani, pa se bodo še nekaj časa oskrbovali z agregati.

"Sedaj se ukvarjamo s tem, kako bi priskočili na pomoč tudi našim sosedom na avstrijski strani," je dejal Rebolj in pojasnil, da je na avstrijski strani odneslo cesto. Zato se na Jezerskem trudijo, da bi regionalno cesto do mejnega prehoda očistili toliko, da bi lahko v četrtek tja peljali plug in bager za čiščenje snega in sanacijo zemeljskega plazu. Tako bi skušali čim več prebivalcem na avstrijski strani omogočiti dostop vsaj do Jezerskega, kjer bi se lahko oskrbeli z vsem potrebnim.

Tudi v Bohinju so danes nadaljevali s čiščenjem cest. Kot je povedal poveljnik bohinjskega štaba civilne zaščite Dušan Pfeifer, so sedaj ceste večinoma odprte, tudi do Soriške planine. Edino Uskovnica, ki pa nima stalnih prebivalcev, je še nedostopna. Vendar bodo tudi pot do nje sčasoma očistili.

Prav tako končujejo z zasilnim prekrivanjem objektov, ki jih je veter delno ali v celoti odkril. Civilna zaščita je v sodelovanju z gasilci sicer že v torek uspela interventno sanirati več kot 90 odstotkov ostrešij, ki so jih večinoma zaščitili s folijo. Danes je bilo na terenu približno 80 gasilcev, ki so s pomočjo lestev in košar interventno sanirali še poškodbe na višjih objektih.

Prednostno so rešili probleme, kjer bi lahko prišlo do večje gmotne škode ali bi bili lahko ogroženi ljudje. Primere, ki so manj nujni, pa nameravajo začeti reševati v naslednji fazi sanacije.

Prebivalci potrebujejo denarno pomoč za nujna popravila

Sicer bodo morali lastniki zaradi zime in mraza nemudoma pristopiti k trajni sanaciji poškodovanih objektov, kot so prekritje streh s strešniki in popravilo poškodovanih kurilnih naprav, da bodo objekti primerni za bivanje.

Ker bo za veliko oškodovancev to predstavljalo prevelik strošek, da bi ga sami zmogli, na Občini Bohinj pozivajo vse, ki so pri sanaciji pripravljeni pomagati, naj po svojih zmožnostih podarijo denarna sredstva. V ta namen je odprt humanitarni račun pri radovljiški enoti Rdečega križa Slovenije.

Zbiranje pomoči za prebivalce, ki jih je prizadelo neurje

Tudi v Slovenski karitas so začeli zbirati prispevke za pomoč socialno ogroženim gospodinjstvom, ki so jih prizadela zadnja neurja. "Še posebej je veliko prizadetih gospodinjstev na Koroškem, na območju Solčava Nova Štifta, Gornji grad z okolico, Suha Krajina, Kočevje, posamezna območja Dolenjske, Bohinj, Jezersko in še po mnogih krajih po Sloveniji, kjer je divjal veter," so zapisali.

Z zbranim denarjem bodo pomagali vzpostaviti najnujnejše pogoje za bivanje in odpraviti nastalo škodo. Za prizadeta območja so na Slovenski karitas že namenili 10 tisoč evrov prve pomoči, na razpolago pa so dali tudi vse svoje agregate. 

Kdor bi želel pomagati, se lahko obrne na Slovensko karitas ali daruje neposredno z nakazilom na tekoči račun: 
Slovenska kartias
Kristanova ulica 1
TRR: SI56 0214 0001 5556 761 (NLB)
Sklic: SI00 201
Namen: NEURJA

Naraščajo nekatere reke

Reka Krka po podatkih Agencije za okolje (Arso) poplavlja na območjih pogostih poplav in v spodnjem toku še narašča. Ljubljanica poplavlja na Ljubljanskem barju, njen pretok je ustaljen. Polnijo se kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem. 

Ponoči sta poplavljali Sava v srednjem ter spodnjem toku in Krka.

Z Uprave za zaščito in reševanje so sporočili, da je ponoči Krka poplavila cestišče na odseku Kostanjevica na Krki–Zameško, občina Kostanjevica na Krki. Dežurni delavci cestnega podjetja CGP Krško so zaradi neprevoznosti postavili popolno zaporo cestišča. Sinoči pa je Sava prestopila desni breg v občini Hrastnik in poplavila regionalno cesto Hrastnik–Zidani Most. Cesta je do nadaljnjega v celoti zaprta za ves promet.

Na 112 sprejeli več kot 5000 klicev 

Na Centru za obveščanje so v zadnjih 24 urah na telefonsko številko 112 prejeli skupno 5.238 klicev. Na Upravi za zaščito in reševanje so poudarili, da so znova največ dela ob neurju imeli gasilci, pripadniki civilne zaščite, delavci cestnih in komunalnih služb ter delavci elektra.

Najhuje je bilo na gorenjskem v Bohinju, Preddvoru in Jezerskem, v Zgornji savinski dolini v Gornjem Gradu, Ljubnem in Solčavi, na Koroškem v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu, na notranjskem v Cerknici in Loški Dolini, na Ribniško Kočevskem, v osrednjem delu države in tudi drugod, so našteli. 

Po do sedaj zbranih podatkih je bilo poplavljenih preko 633 objektov, 666 cestišč, na delu je bilo več kot 2.340 gasilcev in 131 pripadnikov civilne zaščite. Iz regijskih in državnih skladišč so izdali 1240 protipoplavnih vreč, 16 bal folije za prekrivanje streh, 43 različnih električnih agregatov in osem črpalk. 

Morda ne bo tako hudo 

Vlada je na današnji seji obravnavala razmere po vremenski ujmi. Pristojna ministrstva je pozvala, da v skladu s svojim pristojnostmi izvedejo vse potrebne aktivnosti. Poveljnik republiške civilne zaščite Srečko Šestan je vladi predstavil razmere in ocenil, da je občin, ki so utrpele škodo, veliko, saj je bila ujma razširjena od Bovca do Bele krajine, v Pomurju, na obali pa so bile poplave.

Od občin po Šestanovih besedah niso prejeli posebnih zahtev za pomoč. So pa dobili kar nekaj zahtev ali zaprosil iz elektrodistribucijskih podjetij za dodatne agregate, ki jih skušajo zagotoviti. Za namestitev agregatov so angažirali vojsko, ki je že namestila nekaj agregatov, druge pa še namešča. Šestan upa, da bodo skupaj uspeli počasi pripeljati elektriko povsod.

Glede pričakovanj je spomnil na pojasnila hidrologa Janeza Polajnarja ter na torkovo sejo štaba, na kateri je bil tudi Polajnar. Skupaj ocenjujejo, da ni tako črnogledo, kot so menili še pred dvema dnevoma. Upajo, da ne bo hujših posledic, vsaj za objekte in infrastrukturo.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na novinarski konferenci po seji vlade na vprašanja novinarjev pojasnila, da je trenutno zaradi vetra najbolj prizadeto območje civilne zaščite Ljubljana in Celje. Ob tem je opozorila, da se razmere lahko še spremenijo. Po njenih besedah pristojni na ministrstvu za okolje za zdaj spremljajo dogajanje na terenu, kjer intervencije zaključijo, pa začnejo ocenjevanje škode.

"Glede na vremenske napovedi gre pričakovati, da se bo zadeva zaključila šele v nedeljo. Štabi civilne zaščite so na terenu. Na ministrstvu za okolje smo v pripravljenosti, kajti če so vodne razmere danes še obvladljive, se lahko v nekaj dneh vodostaji rek znova dvignejo. Težave bi lahko bile še posebej velike, če bo pred tem snežilo do nižin in bo kasnejši dež povzročil še taljenje snega," je pojasnila ministrica.

Znova zelo prizadeti gozdovi 

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan pa je na novinarski po seji vlade pojasnil, da je po prvih okvirnih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije v gozdovih podrtih za 500.000 kubičnih metrov lesa. Za primerjavo je navedel, da je bilo v gozdovih med žledolomom poškodovanih devet milijonov kubičnih metrov lesa.

Ob tem je minister vse lastnike gozdov in tudi strokovnjake posvaril, naj še nekaj časa ne vstopajo v gozd. "Kjer je gozd poškodovan, naj lastniki opravila postorijo pred koncem marca, v okviru borbe proti podlubnikom," je še dodal Židan. Kot je povedal, je boj proti podlubnikom trenutno uspešen, tokratna naravna nesreča pa bi lahko bila razlog za novo širjenje podlubnikov, če poškodovano drevje ne bo pravočasno odstranjeno.

Z delom hitijo tudi električarji

Potem ko je ujma velike težave povzročila tudi v dobavi električne energije, bodo elektro podjetja nadaljevala odpravljanje okvar. Pričakujejo, da bodo preskrbo z električno energijo danes dokončno uredili.

Ob 15. uri je bilo na področju Elektra Ljubljana še 176 nenapajanih transformatorskih postaj oziroma 4.145 uporabnikov distribucijskega omrežja brez preskrbe z električno energijo. Največ na Kočevskem, in sicer 3608 uporabnikov, V Ljubljani z okolico jih je bilo brez elektrike 344 uporabnikov, v Trbovljah pa 193 uporabnikov. Vse ekipe Elektra Ljubljana so na terenu in se trudijo odpraviti napake v najkrajšem možnem času.

Na območju, ki ga pokriva Elektro Celje, je bilo ob 18.30 uri še 1.095 odjemalcev brez elektrike. 

Na distribucijskem omrežju Elektra Gorenjska je zasilna oskrba z električno energijo zagotovljena večini odjemalcem na Gorenjskem. Vse razpoložljive ekipe na terenu se trudijo odpravljati in sanirati napake, veliko težav pri lociranju napak jim povzroča neprehodnost in nedostopnost terena. Odjemalcem na poškodovanih območjih bo zaradi popravil občasno tudi motena oz. prekinjena oskrba z električno energijo, so sporočili iz podjetja. 

Še vedno velja opozorilo, naj se odjemalci izogibajo poškodovanim področjem. Prav tako naj se ne dotikajo delov električnih napeljav in naj z napravami ravnajo, kot da so pod napetostjo.

Tudi delavci Elektra Maribor danes nadaljujejo sanacijska dela na omrežju, poškodovanem v vetrolomu. Kot so napovedali, bodo predvidoma danes odpravljene vse poškodbe na srednjenapetostnem omrežju, sočasno pa že poteka sanacija nizkonapetostnega omrežja. Trenutno je brez napajanja okrog 900 odjemalcev na srednji napetosti. V Elektru Maribor upajo, da bodo do konca delovnega dne lahko zagotovili oskrbo z električno energijo veliki večini vseh odjemalcev.

Hudo prizadeta je občina Solčava 

Močan veter s silovitimi nalivi je prizadel celotno območje občine Solčava. Ogromno škode je v gozdovih, na gospodarskih in stanovanjskih objektih. Najhuje je v Logarski dolini in Podolševi ter delu Robanovega kota. Območje je, kot je razvidno tudi v zgodnji fotogaleriji, težko dostopno. Delavci hitijo, da bi čim prej znova vzpostavili vse cestne povezave. Sprožilo se je več zemeljskih plazov. 

Med najhuje prizadetimi je Koroška

Na Koroškem se razmere po vremenski ujmi z orkanskim vetrom in nevarnostjo poplavljanja rek umirjajo. Ponoči je močno upadel pretok reke Drave. Največ težav je še vedno zaradi izpada elektrike in neprevoznostjo lokalnih cest. 

Medtem ko so ekipe Elektra Maribor in Elektra Celje že od ponedeljka na terenu, še vedno marsikje na Koroškem ni elektrike, posledično so motene tudi telefonske povezave na mobilnem omrežju. Tako so nekatera območja v občinah Črna na Koroškem, Podvelka in Ribnica na Pohorju že od ponedeljka nedosegljiva.

Ob tem tako prebivalcem kot ekipam elektro podjetij težavo predstavljajo neprevozne lokalne ceste, saj pristojne službe še niso uspele počistiti vsega podrtega drevja. Po prvih ocenah slovenjgraške območne enote zavoda za gozdove je bilo v torek dopoldne na Koroškem neprevoznih več kot 150 kilometrov gozdnih cest, od katerih mnoge vodijo do oddaljenih kmetij.

Nekatere šole še zaprte

Zaradi vremenskih razmer je tudi danes odpadel pouk na podružnični osnovni šoli na Ojstrici v dravograjski občini in na Remšniku v občini Radlje ob Dravi, saj so bili na teh območjih brez elektrike. V osnovni šoli Brezno-Podvelka pa je po torkovi prekinitvi danes pouk ponovno potekal po ustaljenem urniku, je zapisano na spletni strani šole.

Pouk je odpadel tudi na nekaterih drugih šolah, ponekod pa je potekal v okrnjeni obliki. Poleg omenjenih pouka danes niso imeli v OŠ Brezno Podvelka, OŠ Stara Cerkev Kočevje in podružnici Željne. 

Tako je bilo včeraj v Bohinju: 

Kako je na cestah? 

Poleg poplav je težave danes povzročalo tudi bolj ali manj močno sneženje. Ponekod se je sneg oprijemal vozišč, so opozarjali na Prometno-informacijskem centru. 

Za priklopnike in polpriklopnike je promet še vedno prepovedan na cesti Ajdovščina – Col – Črni Vrh – Godovič.  

Cesta do Jezerskega še vedno nevarna

Iz Civilne zaščite občine Jezersko so dopoldne sporočili, da je ponoči na Jezerskem zapadlo 10 centimetrov snega. ''Regionalna cesta Preddvor–Jezersko je odprta do konca naselja Zgornje Jezersko. Cesta je zaradi padajočega kamenja in dreves še vedno nevarna. Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo in navodila pristojnih oseb. Zaradi čiščenja ceste in cestnega sveta se promet odvija s posebnim režimom (semafor). Občasno lahko pride do začasnih popolnih zapor,'' so sporočili. 

Katere ceste so zaprte zaradi podrtih dreves, plazov in poplav? 

Na Gorenjskem: 
- Rudno – Nemški Rovt;
- Zgornje Jezersko – prehod Jezersko in prelaz Jezersko.

Na Koroškem, Savinjskem: 
- Sleme – Koprivna;
- prelaz Pavličevo sedlo na avstrijski strani.

Kočevsko in Dolenjska: 
- Željne – Rog – Baza – Podturn; 
- Zameško – Kostanjevica.

Na ljubljanskem Barju sta zaprti cesti Podpeč – Črna vas in Vnanje Gorice – Ljubljana.

Primorska: 
- Šmarje – Dragonja;
- lokalne ceste Renče – Britof, Zalošče – Saksid. 

V Zasavju sta zaprti lokalni cesti Sava – Mošenik in Zagorje – Čolnišče. Iz občine Zagorje so sporočili, da je slednja cesta še zaprta, potem ko se je na cesto zrušil velik skalni podor. ''Na območju podora je urejen obvozni del cestišča, ki ga delavci danes še dokončno usposabljajo za promet. Cesta bo predvidoma jutri zjutraj odprta za ves promet, tudi za šolski avtobus, na samem odseku pa bodo veljale določene omejitve s signalizacijo za zoženo cestišče in z opozorili na nevarnost krušenja kamenja s pobočja,'' so pojasnili in dodali, da je v načrtu pa je trajna rešitev, tako da krušljivo pobočje v prihodnje ne bo več oviralo prometa.