FOTO: Letošnje leto je bogato z meduzami

Meduze so redne prebivalke jadranskega morja. Ker se je začela kopalna sezona, smo biologinjo Alenko Malej z Morske biološke postaje Piran povprašali, ali je v morju opaziti kaj več meduz kot običajno in ali lahko letos pričakujemo pojav večje populacije kompasnih meduz, kakršnemu smo bili priča predlani. Od vseh meduz, ki so običajne v našem morju, so namreč ravno kompasne meduze in mesečinke tiste, ki najbolj ožgejo in v primeru katerih lahko tudi začasno prepovejo oziroma odsvetujejo kopanje.

Kot pravi Malejeva, trenutno natančnih podatkov o številu meduz nimajo, saj za njihov monitoring na morju (s plovilom) ni finančnih sredstev. Pač pa meduze redno spremljajo na več mestih ob slovenski obali (v Piranskem in Koprskem zalivu), beležijo pa tudi podatke, ki jim jih pošiljajo ribiči in drugi zainteresirani posamezniki. Podatke o meduzah si tudi izmenjujejo s kolegi na Hrvaškem in v Italiji. Prav na osnovi tovrstnih podatkov lahko potrdijo, da je letošnje leto bogato z meduzami, prisotne pa so prav vse vrste, ki so običajne za naše morje.

Malejeva pojasnjuje, da so za zimsko-pomladansko obdobje značilni uhati klobučnjaki (Aurelia aurita), ki z višanjem temperature morja odmrejo in jih tako le izjemoma lahko opazimo od sredine junija dalje. Uhati klobučnjak je mlečno bele barve, meduze, ki jih pri nas vidimo, pa imajo premer klobuka do največ 30 cm. "Ko so spolno zrele, lahko dobro vidimo 4 vijolične spolne žleze podkvaste oblike. Njihovo obliko nekateri primerjajo tudi uhlju in od tod izvira slovensko ime za to meduzo," pravi Malejeva.

Preko celega leta so pri nas prisotni veliki klobučnjaki (Rhizostoma pulmo), ki imajo bolj trden in zvonast klobuk. Premer lahko doseže tudi okoli 50 cm, mokra masa pa okoli 20 kg. "Zelo velike osebke največkrat opažamo pozno jeseni in pozimi," pravi Malejeva.

Manjšo kompasno meduzo (Chrysaora hysoscella), ki je ime dobila po kompasu podobni risbi na klobuku, večkrat srečamo pozimi in spomladi, medtem ko bomo poleti in jeseni pogosto lahko videli morsko cvetačo (Cotylorhiza tuberculata). Premer njenega klobuka je redko večji od 30 cm, klobuk je največkrat svetlo do temno rjav, barvo pa ji dajejo oklepni bičkarji (enocelične rastline), ki se nahajajo v meduzi.

Mesečinka je klobučnjak, ki ga v severnem Jadranu redko vidimo. Še k sreči, saj lahko ta meduza kopalce boleče opeče. Mesečinke pogosteje naseljujejo odprte, globlje vode, saj nimajo pritrjene polipne faze, k nam pa jih zanesejo tokovi.

Vsem, ki vas je strah meduz, čeprav so na pogled prav očarljive, Malejeva sporoča, da pri nas meduz, ki bi bile za ljudi življenjsko nevarne, k sreči ni. Med naštetimi najbolj neprijetno opeče mesečinka, deloma tudi kompasna meduza, medtem ko ožiga velikega in uhatega klobučnjaka, ki sta najpogostejša, praviloma – razen zelo občutljivih posameznikov – ne zaznajo.

Zato se lahko brezskrbno ohladite v morju, ki ima prijetnih 23, ponekod pa tudi 24 stopinj Celzija, temperatura morja pa še narašča in naj bi bila konec tedna, ki je pred nami, že 25 stopinj Celzija.

O tem, da v našem morju smrtno nevarnih meduz ni, smo že večkrat poročali. Žal pa je ožig nekaterih lahko zelo boleč. Če se že zgodi, da vas ožge meduza, preverite, kako si lahko pri tem najbolje pomagate.