FOTO: Zore poudaril pomen upanja in groba: Če bližnji nimajo groba, ne morejo nikjer jokati solz žalosti

Kristjani po vsem svetu praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, ko se verniki spominjajo Jezusovega vstajenja.

Verniki so se zjutraj udeležili vstajenjskih maš, kjer je vse usmerjeno v praznovanje Jezusovega vstajenja. Pri tem je najpogostejši vzklik aleluja, ki pomeni slavite Boga. Kristjani namreč verujejo, da je Jezus po smrti na križu vstal in tako vsem odprl pot v večno življenje.

Ljubljanski nadškof metropolit Zore je vstajenjsko mašo s procesijo vodil v ljubljanski stolnici, v svoji pridigi pa je izpostavil, da je praznovanje velike noči smiselno le, "če veruješ, da je Jezus Kristus vstal". "Če namreč v njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine," je opozoril.

Vprašanje o veri v vstajenje po Zoretovem prepričanju tako nikakor ni "zgolj govorniška fraza, ampak sega do korenin krščanstva kot takega".

"Če lahko vsak izmed nas in potem tudi mi kot občestvo na vprašanje o tem, ali verujemo v vstajenje, odgovorimo pozitivno ..., potem v istem trenutku dobijo svoj temelj in trdnost tudi vse druge resnice naše vere. V istem trenutku je naše krščanstvo utemeljeno na zmagi življenja nad smrtjo," je dejal.

Zore je v pridigi poudaril tudi pomen upanja. Velika noč namreč po njegovih besedah govori, da bo ljubezen zmagala in da bo Bog končni zmagovalec nad vsem.

Poudaril je tudi potrebo, da ljudje vedo, kje je grob njihovih bližnjih, enako kot se je Jezusovim bližnjim zdelo pomembno, da vedo, kje je Jezusovo truplo. "Če namreč bližnji nimajo groba, če ne vedo zanj ali ga ne poznajo, ne morejo nikjer jokati solz žalosti, ne morejo nikjer stopati po poti žalovanja za pokojnim. Zato imeti grob ni samo temeljna zahteva našega pietetnega odnosa do pokojnih, ampak je tudi temeljna zahteva našega sočutnega odnosa do žalujočih," je opozoril.

"Kristjani bi morali biti nosilci upanja"

Pomen upanja je v svoji pridigi poudaril tudi administrator mariborske nadškofije Stanislav Lipovšek, ki je vstajenjsko procesijo z mašo vodil v svoji matični, celjski škofiji. Velika noč po njegovih besedah prinaša sporočilo, "da vse stiske in negotovosti sedanjega časa, ki jih srečujemo doma in po svetu, niso zadnja beseda". "Kristus namreč živi in s svojim vstajenjem začenja novo obdobje človeške zgodovine," je dejal. A je ob tem tudi opozoril, da bodo morali biti kristjani v večji meri nosilci tega upanja.

Spomnil se je tudi novega mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla, ki bo vodenje nadškofije prevzel 26. aprila. S Cviklovim imenovanjem se po njegovi oceni začenja nova obdobje v duhovnem poslanstvu mariborske nadškofije. "Vsega tega se prisrčno veselimo in novega nadškofa metropolita podpiramo z molitvijo," je dejal.

"Brez vstajenja bi bila Cerkev pomilovanja vredna družba ljudi"

Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Glavan pa je mašo s procesijo vodil v novomeški stolnici. Tudi on je spomnil, da bi bilo brez Jezusovega vstajenja krščanstvo prazno, "Cerkev pa pomilovanja vredna družba ljudi, ki varajo sebe in druge, ker oznanjajo nekaj, kar ne obstaja".

Velika noč po njegovih besedah prinaša življenje, a to življenje po njegovih besedah veliko ljudi tudi ne zanima. Obstaja celo sum, da jih priteguje smrt, je dejal, ob tem pa opozoril na usihanje življenja, padanje števila rojstev, samomore in "poveličevanje sterilne spolne svobode brez volje po resničnem dajanju življenja".

Kljub temu pa po besedah Glavana velika noč prinaša garancijo za večno življenje. Zato je vernike pozval, naj sejejo življenjski optimizem.

"Usoda človeka ni zaprt ali zasut grob"

Evangeličanski škof Geza Filo je med bogoslužjem, ki ga je vodil v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, poudaril, da je namen velikonočnega praznovanja, da velika noč spremeni tudi vernike: "V tej verni zavesti, da se je Jezus zaradi naših grehov za nas kot velikonočno žrtveno Jagnje na križu daroval, temelji naša vera in naše zaupanje in naša vedrina. Sredi vseh bolezni in nesreč, sredi vse grešne človeške bede smemo gojiti trdno vero in upanje, kajti Jezusova velikonočna zmaga na grehom in smrtjo je in ostaja središče in smer vse naše zgodovine. Iz Božje zmagovite ljubezni vse izhaja in prihaja k njej in se vse usmerja."

Kot je dodal, "usoda človeka ni zaprt ali zasut grob, torej smrt, ampak vstajenje in življenje. Smrt kot meja časa našega zemeljskega bivanja ni konec, ampak začetek novega načina življenja, ki je v Bogu".

Papež Frančišek opozoril na nasilje nad kristjani

Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papež Frančišek podelil velikonočni blagoslov. Sinoči je tam vodil tudi vigilijo, med katero je katoličane pozval, naj bodo ponižni in naj se ne obračajo od problemov. V luči nedavnega pokola študentov na univerzi v Keniji, ki so ga izvedli islamski skrajneži, pa je obsodil pa je napade na kristjane po svetu.

Velikonočna vigilija, ki se je začela z osvetlitvijo zatemnjene bazilike, simbolizira vstajenje Jezusa Kristusa. Papež je med slovesnostjo, ki je trajala nekaj ur, krstil več odraslih oseb. Letos so bili to šest žensk in štirje moški iz Italije, Albanije, Kambodže, Kenije in Portugalske..

Družine sedle k velikonočnemu zajtrku

Na velikonočno jutro se verniki in tudi mnogi drugi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku in jedo jedi, ki so jih dan prej nesli k blagoslovu. Najpogosteje so to kruh, meso, pirhi in hren, pri čemer ima vsaka jed svojo simboliko.

Praznovanje velike noči sicer ne zaobjema samo velike nedelje, pač pa se začne že na veliki četrtek zvečer.

Veliko noč katoliški in evangeličanski verniki praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja ponavadi praznujejo na drug datum. Letos jo bodo praznovali 12. aprila.

Množice so se zgrnile v Jeruzalem

V Jeruzalemu se je danes na praznovanju velike noči zbralo na tisoče kristjanov z vsega sveta. V cerkvi Božjega groba v starem delu mesta je mašo daroval latinski patriarh v Sveti deželi Fuad Twal, ki je opozoril, da se na Bližnjem vzhodu vsak dan dogajajo tragični dogodki.

Poglavar katoliške cerkve v Sveti deželi je dejal, da morajo kristjani v srcu Bližnjega vzhoda, ki ga pretresajo vojne in nasilje, drugim pokazati znamenje upanja.

Okoli 1500 vernikov se je ob sončnem vzhodu zbralo tudi ob domnevnem Jezusovem grobu, kjer naj bi Kristus, potem ko je bil na veliki petek križan, na veliko noč vstal od mrtvih.

Grob, ki leži v vzhodnem Jeruzalemu, so odkrili v 19. stoletju in je kmalu postal zbirališče romarjev z vsega sveta, ki verjamejo, da je tam Golgota oziroma Kalvarija.

Po krščanski tradiciji je bil sicer Kristus križan in je vstal od mrtvih na mestu, kjer danes stoji cerkev Božjega groba.