Medtem ko je Agencija za okolje in prostor (Arso) sprva trdila, da je šlo ob nedeljskih neurjih za edinstven pojav v Sloveniji, torej za zelo močno nevihto, je bil strokovnjak za vremenske pojave Blaž Seretinek takoj prepričan, da je pustošil tornado. ''Na Agenciji zaradi prevelikega dela niso uspeli preveriti škode na terenu, jaz pa sem bil tam in lahko trdim, da je bil tornado,'' je povedal. Takoj po neurju je šel na prizadeta območja in posnel nekaj fotografij. V gozdu nad Črnivcem je opazil, da so vsa drevesa obrnjena v eno stran, tornado pa si je glavno pot ubral skozi vas Gozd, kjer so bile ''vse stvari razmetane po celi dolini'', tudi drevesa so bila poležana vsako v svojo smer. ''Pri tornadu so drevesa poležana vsako v svojo smer, pri nevihti pa v eno smer,'' je pojasnil. Kot dokaz je predložil tudi fotografijo ponedeljkovega tornada nad Mengeškim poljem, prav tako so bila drevesa zgolj oskubljena in ne polomljena, kot bi bila ob nevihti. Fotografije je poslal tudi v tujino, iz Avstrije in Nemčije so mu že sporočili, da je šlo zagotovo za tornado, ugotavljajo samo še stopnjo.
Tudi Aleš Poredoš z Arso je za 24ur.com dejal, da ne izključujejo možnosti tornada. Povedal je, da gre za neformalne ocene, terenske oglede njihovih strokovnjakov načrtujejo za danes in jutri. Pojasnil je sicer, da so tornadi možni tudi za celinsko Evropo, vendar imajo manjše razsežnosti in so kratkotrajnejši, ker je teren bolj razgiban, tudi motnje v zračnem pritisku so manjše. Prav prejšnji mesec so tako imenovani lovci na tornade posneli lep primerek na Madžarskem, je povedal. Pojasnil je še, da je tornado lijakast vrtinec zraka, torej vrtinčasti veter iz nevihtnega oblaka, ki lahko potuje od 100 do 120, pa tudi do 150 kilometrov na uro. Nastane tik pred prehodom iz tople v hladno fronto in obratno.
Tudi bralka iz vasi Gozd Jasna Malkač trdi, da je videla vrtinec, ki je vse rušil pred seboj. Ljudje naj bi bili prepričani, da je bil tornado. ''Bil je tornado, saj se je videlo, kako je drobni vrtinec zaokroževal svojo pot. Škoda le, da nismo naredili posnetka v tistem trenutku,'' je zapisala. ''Šlo je za neko obliko tornada, saj nevihta nima tolikšne moči, da bi bila drevesa razmetana na vse strani, hiše pa razdejane do svojih pradelov.''
Lučka Kajfež Bogataj je po silovitih neurjih opozorila, da se dogaja ''to, kar se klimatologi najbolj bojijo''. ''Globalno segrevanje se kaže tudi v pogostnosti ekstremnega vremena,'' je pojasnila. Dejala je, da je Slovenija že brez podnebnih sprememb nagnjena k nevihtni aktivnosti, zato vse občuti še bolj silovito. Prepričana je, da se lahko neurja s tako močjo spet razdivjajo še letos, ''saj eno neurje ne pomeni, da se kaj takega ne bo več zgodilo, vendar ne v podobnem obsegu in na istem kraju''. ''Ampak v Sloveniji ni lokacije, kjer se kaj podobnega ne bi moglo zgoditi,'' je povedala. Ponekod je veter pihal s kar 200 kilometrov na uro, orkanskega vetra, tornadov in orkanov smo bili vajeni le iz filmov, vendar Kajfež Bogatajeva opozarja, da se bomo morali podobnih prizorov navaditi tudi pri nas. ''To je del zgodbe, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Šlo je dejansko za tornado, nevihtni pojav,'' je dejala in povedala, da je ''skrajni čas, da se začnemo prilagajati temu, kar nas čaka: klimatsko varno graditi, spoštovati opozorila, zavarovati pridelke, razmišljati o mrežah proti toči''. Pozvala je še, naj se pripravimo na ujme, ki bodo vse pogostejše.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.