FOTO in VIDEO: Poligon — kraj, kjer človek dobi občutek, da bomo splavali iz krize

"Ugotovila sem, da se doma enostavno prepogosto usedem za računalnik oblečena v pižamo. To je prva stvar, ki me je začela motiti. Poleg tega sem ob delu od doma vedno sama," nam je za lično pisalno mizo v edinstveno opremljenem prostoru nad čakalnicami Upravne enote Ljubljana na Tobačni ulici zaupala Darja. Tako kot že številni drugi mladi, ki vidijo svoje poslanstvo v svobodnem poklicu, se je tudi ona odločila, da si bo svoje delovno mesto delila z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog. Gre za tako imenovan "sodelavni" oziroma "coworking" sistem, ki smo ga z odprtjem kreativnega centra Poligon končno spoznali tudi Slovenci. Takšen sodoben način dela vse večjemu številu samozaposlenih in tudi drugim profesionalcem omogoča spontano mreženje, povezovanje na projektih, izmenjevanje izkušenj, medsebojno pomoč in skupno ustvarjanje. "Zaradi tega prihajam sem. Tukaj se počutim bolje, ko pa pridem domov, se mi zdi dan povsem drugačen, mnogo bolje izkoriščen," še dodaja naša sogovornica.

Luka Piškorič, soustanovitelj in vodja iniciative Slovenia Coworking, ki skrbi za Poligon, nas je pozdravil na vstopni točki. Na pultu, kjer vsak dan eden od njih sprejema obiskovalce, je mogoče pridobiti vse potrebne informacije, in se vpisati med uporabnike Poligona. Takoj za informacijsko točko je nekakšen dnevni prostor s sedežno garnituro, fotelji in mizico, ki je namenjen predvsem druženju, sestankovanju ob kavici in morebitnim predavanjem. Korak dalje se nahaja tako imenovani delovni del. "Gre za princip fleksibilnih delovnih mest, kar pomeni, da se lahko usedeš, kamor ti paše. Lahko se prisedeš ljudem, s katerimi delaš na kakšnem projektu, lahko pa sediš sam in delaš popolnoma neodvisno," pojasnjuje Piškorič.

Kreativni center je sicer vrata odprl že prejšnji teden, a smo ob našem prihodu našteli že okoli 15 pridnih uporabnikov, ki so jim sicer v skupnosti poimenovali kar z besedo prebivalci. "Da lahko ljudje delajo, mora biti tudi okolje prijetno," pravi in dodaja, da bodo prijeten prostor ob pritoku dodatnih sredstev tudi dograjevali, zaželjeno pa je tudi, da skupnost dograjuje okolje po svojih željah. "Če bo kdo želel neke zavese vmes, se te lahko postavijo," pravi naš sogovornik. Na voljo so tudi pisarne. Kot nam je pojasnil Piškorič so te namenjene predvsem že uveljavljenim ustvarjalcem, kot je na primer tudi industrijski oblikovalec Jurij Lozić, ki z izumom musguarda - blatnika za kolo, ki ga je mogoče ob lepem vremenu zelo enostavno pospraviti v žep, tako pri nas kot tudi onkraj luže že žanje številne uspehe. Uporabnikom je na voljo tudi kuhinja, manjša knjižnica in konferenčna soba, kjer si lahko rezervirajo termine za morebitne sestanke. Kot pravi, je prostor namenjen tistim, ki delajo doma ali sami v nekih pisarnah in potrebujejo več socialne interakcije. "Tudi raziskave, ki jih delajo naši kolegi iz Berlina, kažejo na to, da se ljudem dvigujejo prihodki, da imajo tako večji socialni krog in več priložnosti," dodaja.

Financirajo se iz lastnih sredstev

Kljub temu, da tovrstno okolje spodbuja razvoj inovacij in predstavlja obetavno rešitev za ponoven zagon gospodarstva in ustvarjanje boljše družbe, so se primorani kreativci zaenkrat še vedno financirati izključno iz lastnih sredstev. "Delamo praktično brez državne pomoči, z minimalnimi sredstvi. Ekipa, ki zaganja Poligon že dve leti dela prostovoljno in je v razvoj coworking in crowdfunding kulture v Sloveniji vložila že prek 5000 ur," pravijo ustanovitelji Poligona. Predvidevajo, da se bo najemnina za prostor pokrivala iz uporabnine, ki jo plačujejo uporabniki. Cene oddaje miz v Poligonu sicer ob polni zasedenosti ravno pokrijejo stroške najema prostora, a vseeno tistim, ki so talentirani, a finančno najbolj ogroženi, zagotavljajo tudi subvencionirani delovni prostor. Dodaja, da po tem sistemu ni dolgoročnih pogodb o najemu, zato posameznik ni vezan na plačevanje najemnine. "Če nimaš denarja, lahko pač tisti teden delaš od doma, ali kakorkoli drugače ter se kasneje spet vrneš," pravi.

Glede na projekcije, ki kažejo, da se bo delež tovrstne delovno aktivne populacije še povečeval, bi morala država pristopiti in pomagati. Glede tega smo na kraju samem včeraj tudi sami povprašali ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak. "Jaz sem navdušena. Tukaj vidiš, da samoiniciativno nastopajo ideje, da je veliko energije. Priča smo inovativnim projektom, ki so priznani tudi v svetovnem merilu. Ob obisku sem ves čas razmišljala o tem, kako bi lahko država pristopila in pomagala, da se lahko to razvija naprej. Verjamem, da lahko iz ideje in posameznikov, ki jo s skupnimi močmi pričnejo razvijati, nastanejo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. To pa je to, kar Slovenija najbolj potrebuje," je dejala ministrica in hkrati pohvalila ljudi, ki zdaj prostovoljno prispevajo veliko energije in sredstev, da se to lahko tudi v Slovenijo dogaja.

Ko smo jo še enkrat povprašali, če namerava država priskočiti na pomoč, nam je odgovorila, da se nekaj že dogaja v tej smeri. "Jamstva za mlade so dokument, kjer imamo tudi možnost podpore," pravi. V naslednjih mesecih bodo tako pričeli pripravljati razpis za spodbujanje inovativnih praks, podprli pa bodo tudi 40 inovativnih mladih podjetij.

Kako je na teh področjih v tujini?

Kot nam je pojasnil Piškorič, tujina ta sistem dela in sodelovanja samozaposlenih pozna že precej časa. "Vse skupaj se je pričelo v ZDA. Vemo, da so že tam kreativci delali v Starbucksih in ostalih kavarnah prek svojih prenosnih računalnikov. Nenadoma se je porodila ideja po najemu skupnega prostora za delo. Tako se je leta 2006 v ZDA pričala razvijati coworking kultura," je dejal. Kmalu se je tovrstno združevanje pojavilo tudi v Evropi in drugod po svetu. Število takšnih prostorov se zdaj po njegovih besedah vsako leto podvoji, lani pa naj bi jih bilo po vsem svetu že okoli 4000. "V Evropi jih je največ v Berlinu. Tam jih je kar 60," še pojasnjuje naš sogovornik in dodaja, da se nam očitno vendarle bliža obdobje, ki bo dobro za mlade kreativce in manjša nova podjetja.

Coworking prostor za mlade podjetnike tudi v Novem mestu

Ideja pa se očitno širi tudi na druge regije. V podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu prav danes namreč odpirajo coworking prostor. Namenjen bo novim podjetjem in posameznikom, ki na začetku svoje poslovne poti potrebujejo ustrezno delovno mesto. Na sto kvadratnih metrih bodo sprejeli do deset najemnikov, ob večjem zanimanju pa zmogljivosti pozneje povečali. Coworking prostor ob mesečni najemnini 50 evrov brez davka ponuja spodbudno in sodobno delovno okolje za podjetnike - z vsem kar je potrebno za učinkovit razvoj mladega podjetja. Storitev vključuje vso potrebno infrastrukturo, delovno mizo, stol, omarico za shranjevanje dokumentov, brezžični spletni dostop, skupno uporabo tiskalnika in še mnogo več, pravijo predstavniki inkubatorja. Kot pravijo bodo z mladimi podjetniki sklenili pogodbe za enoletni najem, ob večjem zanimanju pa bodo lahko svoje zmogljivosti tudi povečali.