FOTO in VIDEO: Na eni strani: 'Mostovi, ne zidovi', na drugi pa: 'Stop islamu'

V Ljubljani sta danes skoraj sočasno potekala shoda za in proti beguncem. Kljub strahu, da lahko pride do incidentov, sta k sreči oba minila dokaj mirno.

Na Prešernovem trgu se je ob 17. uri začel shod v podporo beguncem 'Festival odprtih meja za vse'. Udeleženci so se v povorki sprehodili do Miklošičevega parka, nosili so transparente z napisi: 'Mostovi, ne zidovi' in 'Pozor, meja'. Branju festivalske izjave je sledil kulturni program z nastopi glasbenikov in recitatorjev. 

Da bi bolje ponazorili situacijo, so most zaprli z vrvjo, za katero so povedali, da je meja. Ljudi, ki so hoteli prečkati most, so spraševali, ali imajo dokumente.  "Ker želimo pokazati, da je postavljanje meja nesmiselno in nehumano," je povedal eden od udeležencev. Vse je potekalo mirno.

Kako je potekal shod v podporo beguncev, si lahko pogledate v zgornji fotogaleriji.

Shod nasprotnikov beguncev pod sloganom 'Slovenija, zavaruj meje' pa se je ob 17.45 začel na Trgu republike. Tam se je zbralo okoli dvesto udeležencev, ki so se nato premaknili pred stavbo vlade. Tam so vzklikali: "Za Slovenijo zaprite meje!". Nato so se podali po ulicah in še naprej vzklikali: "Stop islamu!", Slovenija, prebudi se!", "Za Slovenijo!" in "Mi, Slovenci!"

"Arabske države so destabilizirale Evropo," je eden od udeležencev odgovoril na vprašanje, zakaj je na tem shodu. "Samo pet odstotkov ljudi, ki prihajajo, je dejansko beguncev, ostali so vsi ekonomski migranti," je še dodal.

Na Prešernovem trgu se je zgodil incident med tremi temnopoltimi moškimi in udeleženci shoda, ki so jih začeli provocirati. Eden od temnopoltih moških se je provokatorjem uprl, posredovala je policija, ki je preprečila pretep oz. stopnjevanje napetosti. Temnopolti moški se nato ni umiril in se je zoperstavil policiji, zato ga je ta popisala in odpeljala na pridržanje. Na PU Ljubljana so povedali, da je bil v incident vpleten državljan Nigerije.

V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate, kako je potekal shod proti beguncem:

Na policiji so povedali, da shoda nista bila prijavljena.

Madžarska odstranila bodečo žico na meji s Slovenijo

Sicer pa so Madžari danes popoldne z meje odstranili bodečo žico, ki so jo postavili na različnih delih slovensko-madžarske meje. Kot so potrdili na Policijski upravi Murska Sobota, so zadnjo žico z mejnega prehoda Dolga vas odpeljali ob 17.30.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je že dopoldne sporočil, da Madžarska odstranjuje bodečo žico. Kot je pojasnil, je bila slovenska veleposlanica v Budimpešti Ksenija Škrilec na pogovoru pri madžarskem notranjem ministru Sandorju Pinterju, ki je dejal, da bo madžarska ograjo začela odstranjevati. "S tem smo zelo zadovoljni," je dodal.

Na zunanjem ministrstvu so povedali še, da je možno, da bodo zadržali določene premične ograde ob sami cesti, ki bi se lahko uporabile za usmerjanje prometa v primeru, če bi Madžarska uvedla začasno kontrolo na mejnih prehodih, kot je to storila Slovenija. Takšni ukrepi so skladni z evropsko zakonodajo. Dodali so še, da se je madžarski minister slovenski veleposlanici opravičil ter dejal, da je šlo za nesporazum.

Bodeča žica na madžarsko-slovenski meji:

Kot je znano, je novica, da Madžarska postavlja bodečo žico, Slovenijo, ki o tem ni bila uradno obveščena, presenetila v četrtek. Po pojasnilih PU Murska Sobota so takrat na meji s Slovenijo postavili okrog 500 metrov ograje iz bodeče žice tako pri bivšem mejnem prehodu Pince kot v Dolgi vasi. Danes zjutraj je madžarska vojska sprva postavila okoli 200 metrov bodeče žice v Pincah med mejnim prehodom in avtocesto, nato pa so jo z druge strani avtoceste odstranili okoli 150 metrov. Bodečo žico so dopoldne postavili tudi v vasi Žitkovci pri Dobrovniku ob nekdanjem mejnem prehodu in jo po nekaj urah tudi odstranili. Pri mejnem prehodu Hodoš pa so madžarski geodeti dopoldne že postavljali količke, kjer naj bi namestili bodečo žico, a so pozneje vse odstranili.

Orban: Na meji s Slovenijo postavljamo le mobilne pregrade

Madžarski premier Viktor Orban je ob današnjem obisku na Dunaju zatrdil, da Madžarska na meji s Slovenijo ne bo gradila ograje, ampak bo namestila le mobilne pregrade. Kot je poudaril, ne bodo storili ničesar, čemur Slovenija nasprotuje, saj do tega nimajo ne zakonske ne moralne pravice.

Pojasnil je še, da madžarska stran na meji s Slovenijo trenutno izvaja terenska dela, in sicer čisti pas zemlje, tako da bo lahko na njem namestila mobilno opremo. Ker je Slovenija članica schengenskega območja, se na tej meji ne sme postavljati nič, česar ni mogoče odstraniti v enem dnevu, je še dejal.

Tako so Madžari že včeraj začeli postavljati mejo:

Šefic: Umikanje žice je dober signal

Po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica, ki je spregovoril na novinarski konferenci, se je notranje ministrstvo na postavljanje ograje ustrezno odzvalo, med drugim so bili v stiku tudi z zunanjim ministrstvom in diplomacijo. Glede na izjavo madžarskega notranjega ministra je prišlo do neke nesinhroniziranosti, je pojasnil in dodal, da so že obveščeni, da se žica umika. "To je dober signal in dobro sporočilo," je dodal. Po njegovih besedah se je Pinter zavzel za krepitev sodelovanja med slovenskim in madžarskim notranjim ministrstvom in policijama obeh držav. V naslednjih dneh se bo tudi srečal z notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar.

V nekaj urah bo sicer po napovedih Šefica znana tudi odločitev Slovenije glede morebitnega podaljšanja začasnega ponovnega nadzora na meji z Madžarsko, ki je začel veljati 17. septembra, izteka pa se v teh dneh. "Za zdaj razmišljamo o tem, da to podaljšamo. Menimo, da je ta ukrep prispeval k temu, da na tem območju nismo imeli nobenih težav, tudi promet je bil ne glede na ta poostren nadzor tekoč," je pojasnil Šefic in dodal, da morajo ukrep utemeljiti Evropski komisiji in članicam EU.

Situacija v Sloveniji je sicer po njegovih besedah zdaj normalizirana, na dan zabeležijo prihod le nekaj prebežnikov. Varnostne razmere pri nas so normalne. Ob tem je spomnil, da na Hrvaško še vedno prihaja med 4.000 in 5.000 oseb na dan, ki se večinoma usmerjajo proti Madžarski. Če pa te možnosti preusmerjanja ne bi bilo več, bi bila realna možnost preusmeritev proti Sloveniji, je pojasnil. 

Na spremembo toka migrantov v prihodnje lahko vplivajo tudi ukrepi na srbsko-hrvaški meji. Ena od možnosti namreč je, da se begunski val preusmeri preko Bosne in Hercegovine ter naprej skozi Hrvaško proti Sloveniji, je pojasnil državni sekretar. Na razmere v regiji in tudi v Sloveniji lahko po njegovih besedah vplivajo tudi reakcije sosednjih držav. Pri tem je izpostavil Avstrijo, na katero vplivajo tudi aktivnosti v Nemčiji. Šefic upa, da bo komunikacija med temi državami tekla tako dobro kot doslej in da bodo lahko stvari urejali v skupnem interesu.

Za azil pri nas je doslej zaprosilo 30 oseb

Od 17. septembra, ko je Slovenijo dosegel begunski val, je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 30 oseb. Največ, 21, je Iračanov, štirje so državljani Kosova, trije državljani Irana ter po en državljan Maroka in Afganistana, je še povedal Šefic. 

V preteklih dneh je slovensko mejo prestopilo nekaj več kot 3.600 prebežnikov, med njimi je bilo več kot 1.400 državljanov Sirije, okoli 700 državljanov Afganistana in okoli 500 državljanov Iraka. Največ jih je v Slovenijo prišlo v petek, 18. septembra, in sicer 1.287, več kot tisoč jih je nato prišlo tudi v ponedeljek. V preteklih treh dneh pa so policisti obravnavali skupaj 19 prebežnikov, v torek šest, v sredo 11 in v četrtek dva. 

Po podatkih policije je bilo danes zjutraj v centru za tujce v Postojni nameščenih 28 oseb, v azilnem domu na ljubljanskem Viču pa šest.

Madžari bodo zaprli tudi mejo s Hrvaško

Je pa madžarski premier danes sporočil, da bodo zaprli mejo s Hrvaško oz. na njej uvedli "podobne, če ne povsem enake ukrepe" kot na meji s Srbijo. "Ne vidim nobene druge možnosti, kot da to, kar je že delovalo na srbski meji, naredimo še na meji s Hrvaško," je dejal.

Sicer pa avstrijski kancler Werner Faymann in Orban na današnjih pogovorih nista uspela bistveno zbližati stališč glede tega, kako bi se morale države soočiti z rekordnim valom beguncev. Po srečanju sta novinarje nagovorila ločeno.

Orban je priznal, da razlike v stališčih ostajajo, da pa je vendarle dobil vtis, da Avstrija postavitvi ograje na madžarsko-hrvaški meji ne nasprotuje. Kot se je izrazil, Avstrija ograje resda "ni podprla z vsem srcem", a vendarle je opazil "neke vrste pristanek" Dunaja. Povedal je še, da je imela Madžarska v osnovi dve možnosti. Lahko bi, kot je predlagala Hrvaška, vzpostavila koridor za prehod migrantov v Avstrijo, a je Dunaj temu nasprotoval, češ da ni v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU. Tako jim je ostala le še druga pot, zaščita meje, in Dunaj je na to, čeprav nerad, pristal.

Poudaril je, da postavljanje ograj na mejah nikakor ni prijetno, a če Madžarska ne bi zavarovala svojih meja, bi v smeri Avstrije in Nemčije dnevno drlo po 10.000 beguncev, skupno v naslednjih mesecih pa "morda celo 250.000". V ostrejšem tonu je Avstriji očital, da je Madžarski, ki se zgolj trudi spoštovati pravila, "v teh težkih časih odrekla prijateljstvo". A kot je dodal, so v Budimpešti pripravljeni pozabiti na to, tudi na izjave Faymanna, ki je ukrepanje madžarskih oblasti proti beguncem celo primerjal z ravnanjem nacistov in holokavstom.

Faymann pa je odnose z Madžarsko pred novinarji opisal kot "korektne", a obenem govoril o "napetostih" med njima. Ukrepi za zaščito zunanje meje EU so po njegovih besedah upravičeni, a pravica do azila kot človekova pravica ni nič manj pomembna. Hkrati je - nanašajoč se na Madžarsko in Grčijo - opozoril, da beguncev pač ne morejo vračati v druge države, kot to načeloma veleva dublinska uredba, če tam niso izpolnjeni standardi za to.

Potem ko je ograjo iz žice postavila na vseh 175 kilometrih meje s Srbijo, se je Madžarska namreč pred dobrim tednom odločila, da z ograjo zapre tudi 41 kilometrov meje s Hrvaško. Gre za odsek, kjer držav ne ločuje težko prehodna reka Drava. Od popolnega zaprtja madžarsko-srbske meje begunci te meje, ki je bila do takrat zanje poglavitna pot naprej proti Avstriji in Nemčiji, ne prestopajo več, ampak so se preusmerili proti Hrvaški.

Avstrija bo podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko

Avstrijsko notranje ministrstvo pa namerava nadzor na mejah s Slovenijo in Madžarsko, ki ga je zaradi begunske krize uvedla pred dobrim tednom dni, v soboto podaljšati še za 20 dni, na spletni strani piše avstrijski dnevnik Der Standard. Avstrija bo o tem obvestila tudi Bruselj.

Podaljšanje nadzora meje bo stopilo v veljavo v soboto s polnočjo. Po tem podaljšanju bo lahko Avstrija nadzor na meji podaljšala le še enkrat za dodatnih 30 dni, saj nadzor ne sme trajati več kot skupno dva meseca, še piše avstrijski časnik.